Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

H (31.662-31.686)


  1.      rézati  réžem nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s pritiskanjem, potegovanjem z ostrim predmetom, rezilom a) delati kose, dele: rezati blago; rezati kovino; rezati kruh, meso; rezati z nožem, s škarjami; ročno, strojno rezati / rezati na krhlje, rezine; rezati počez, podolgem / plug reže in obrača zemljo / nepreh. kosa dobro reže; nož reže na obe strani / ekspr. ladja reže valove; lastovica s krili reže zrak b) odstranjevati: rezati poganjke, veje; hujšal je, kot bi meso rezal z njega zelo, hitro / rezati dlake, nohte c) oblikovati, delati: rezati kvadrate iz pločevine; rezati podobe v les, linolej / rezati zobotrebce; začela je rezati obleko krojiti 2. odstranjevati spolne žleze; skapljati: rezati bika; prašiča bo treba dati rezat 3. ekspr. boleče se zajedati v kaj, pritiskati ob kaj: naramnice nahrbtnika me režejo; verige so ga rezale v zapestja; očala režejo za ušesi // povzročati neprijeten, pekoč občutek zaradi nizke temperature: voda je kar rezala / mraz reže do kosti zelo, hudo je mraz; brezoseb. noč je bila mrzla, da je rezalo v lica // povzročati neugodje, bolečino: njegove besede so nam rezale srce; stokanje ranjencev nam je rezalo živce / v prsih me nekaj reže 4. ekspr. prekinjati določeno stanje: kriki režejo tišino / avtomobilski žarometi so rezali temo 5. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj: železniška proga reže pobočje; potok je podolgem rezal dolino 6. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro iti, premikati se: rezala sta jo proti morju; parnik jo je rezal z vso hitrostjo; rezati jo peš 7. ekspr. peti, igrati (na glasbilo): godba je rezala koračnice; pevci so rezali same vesele pesmi ● ekspr. vino reže je rezno, rezkega okusa; ekspr. ničesar ne bi izdal, čeprav bi mu jermene rezali s hrbta z ničimer ga ne bi prisilili, da bi izdal; pog., ekspr. jutri jo bodo rezali operirali; ekspr. še vedno mu oče reže kruh daje sredstva za življenje; pog. z avtom rezati ovinek prevoziti ga v skoraj ravni črti; publ. rezati proračun omejevati, zmanjševati; žarg., igr. rezati z adutom, s tarokom prevzemati vzemke z adutom, s tarokom; nar. vzhodno oče ga je rezal s palico tepel, pretepal; pog. zmeraj ga ven reže rešuje iz neprijetnega, zapletenega položaja ◊ agr. rezati krompir za seme tako, da ima vsak del eno ali več očes; rezati vino mešati ga z vinom druge kakovosti ali sorte zaradi poenotenja kakovosti; rezati na čep; teh. rezati s plamenom režóč -a -e: sklanjala se je nad mizo, s škarjami režoč blago; režoče orodje rézan -a -o 1. deležnik od rezati: žival je rezana; poševno rezano blago / rezani kamen obdelan v obliki kvadra; v pasu rezana obleka krojena iz dveh delov, zgornjega in spodnjega; rezano cvetje v nasadih odrezane rože, namenjene za prodajo ♦ les. rezani furnir furnir, izdelan z rezanjem klade s furnirskim nožem; šport. rezana žoga pri tenisu in namiznem tenisu z nagnjenim loparjem odbita, udarjena žoga 2. ekspr. oblikovan: lepo rezan nos / pravilno rezan obraz s pravilnimi potezami ♪
  2.      rezbaríja  -e ž (ȋ) nav. ekspr. delo, izdelek, zlasti iz lesa, namenjen olepšavi, okrasitvi: z rezbarijo okrasiti strop, vrata; tehnično dobro izdelana rezbarija; rezbarija iz slonove kosti ♪
  3.      rezbárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na rezbarje ali rezbarstvo: rezbarski izdelki; rezbarska delavnica; rezbarsko orodje / rezbarska obrt izdelovanje, oblikovanje okrasnih predmetov, figur, zlasti iz lesa ♪
  4.      rézek  -zka -o prid., rézkejši (ẹ́) 1. močen, visok, neprijetno zveneč: rezek glas, pok; rezek smeh, žvižg; rezek žvenket stekla 2. nav. ekspr. ki se pojavlja a) v visoki stopnji, močni obliki: rezek okus, vonj; rezka barva; rezka bolečina / rezek mraz hud; rezek zrak ki vzbuja občutek hudega mraza b) v zelo izraziti obliki: rezka sprememba; rezko nasprotje 3. ki kaže nenaklonjen, nedobrohoten odnos zlasti z govorjenjem: po značaju je odkrit in včasih rezek; postati rezek / biti rezek v govorjenju // ki izraža nenaklonjenost, nedobrohotnost: rezek humor; rezek odgovor rézko prisl.: rezko se zasmejati, zažvižgati; telefon rezko zvoni ♪
  5.      rézen  stil. rezán rézna -o tudi -ó, stil. rezèn -znà -ò prid., réznejši tudi reznéjši (ẹ́ ȃ ẹ́; ǝ̏ ȁ) 1. ki je prijetno ostrega, nekoliko pekočega okusa: mošt je sladek in rezen; rezna pijača; rezno vino 2. knjiž. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki; oster: rezen vonj; rezna svetloba / rezen mraz hud; rezen veter, zrak ki vzbuja občutek hudega mraza 3. star. rezek, jedek: rezen človek rézno in reznó prisl.: rezno odgovoriti ♪
  6.      rezêrva  -e ž (ȇ) 1. kar se hrani za posebne namene, potrebe: načeti, porabiti rezervo; denarne rezerve; materialne rezerve; imeti rezerve goriva, živil / za rezervo si je kupil več svinčnikov; imeti kaj v rezervi 2. nav. mn. kar je kje ali ostane kje po izkoriščanju: izrabljati rezerve rud; odkrivati nove rezerve surovin; svetovne rezerve bakra; pren. pošle so mu še zadnje rezerve moči // publ. možnost, sredstvo za razvoj kake dejavnosti, ki še ni bilo izrabljeno, izkoriščeno: odkrivanje rezerv v gospodarstvu / inovatorstvo je velika rezerva za povečanje produktivnosti 3. voj. skupina vojakov, vojaških enot za bojno črto, ki se ob potrebi udeleži boja: obnoviti rezerve; poslali so ga s fronte v rezervo; bataljonska rezerva / četa je ostala v rezervi 4. šport. igralec, tekmovalec, ki se po potrebi udeleži igre, tekmovanja: v šahovski ekipi so štirje igralci in dve rezervi 5. knjiž. pomislek, pridržek: imeti, izraziti rezerve ob čem, pri čem / brez rezerve kaj podpirati, potrditi; sprejeti kaj z rezervo 6. knjiž. zadržanost, nedostopnost: znebil se je svoje rezerve in odšel na izlet ● knjiž. te podatke je treba jemati z rezervo ne upoštevati jih, ne zaupati jim popolnoma; železna rezerva kar je namenjeno za uporabo v izrednih okoliščinah ◊ ekon. notranje rezerve neizkoriščene organizacijske, tehnične, ekonomske možnosti za zmanjšanje stroškov, povečanje prihodkov; obvezna rezerva z zakonom določena količina finančnih sredstev za kritje večjih nepredvidenih obveznosti; skrite rezerve v naslednje obdobje zavestno prenesen dobiček, nastal zaradi previsoko izkazanih stroškov ali prenizko izkazanih prihodkov ♪
  7.      rezervát  -a m (ȃ) 1. področje, ki je zavarovano zlasti zaradi prvotne narave ali pomembnih primerkov žive ali nežive narave: to področje je rezervat; ustanoviti rezervat; razglasiti za rezervat; meje rezervata / botanični rezervat področje, ki je zavarovano zaradi redkih ali ogroženih pomembnih rastlinskih vrst; gozdni rezervat; naravni rezervat ♦ lov. lovski rezervat del lovišča, v katerem se ne lovi, namenjen za nemoteno razmnoževanje divjadi 2. v nekaterih državah področje, določeno za prebivanje pripadnikov določene etnične skupine: živeti v rezervatu; rezervati za Indijance v Ameriki 3. s prilastkom področje, rezervirano za kaj: gradbeni rezervat; rezervat za bodočo avtomobilsko cesto ♪
  8.      rezêrven  -vna -o prid. (ȇ) 1. nanašajoč se na rezervo: dati si delati rezervne ključe; s seboj je vzel nekaj rezervne obleke in perila; rezervno gorivo / v sobi so namestili še rezervno ležišče dodatno / rezervni bataljon; rezervne transportne enote / rezervni igralec 2. ki je namenjen za zamenjavo česa izrabljenega, pokvarjenega, nadomesten: rezervni deli; rezervno kolo; rezervno sidro ladje ◊ bot. rezervni škrob škrob, ki se nabira v semenih, plodovih, gomoljih; ekon. rezervni sklad del dohodka delovne organizacije za poravnavo mogočih izgub; tekst. rezervni tisk tekstilni tisk, pri katerem se s tiskanjem mehanskih ali kemičnih sredstev prepreči obarvanje blaga na določenih mestih; voj. rezervni oficir oficir, ki ni več v aktivni vojaški službi; rezervna sestava vojaški obvezniki po odsluženju vojaškega roka, po prenehanju aktivne vojaške službe ♪
  9.      rezervíranost  -i ž (ȋ) knjiž. zadržanost, nedostopnost: njegova rezerviranost je kmalu minila / poslušal me je s hladno rezerviranostjo ♪
  10.      rezervírati  -am dov. in nedov. (ȋ) (uradno) zagotoviti možnost, pravico, da se kaj navadno v določenem času a) uporablja: rezervirati mizo v restavraciji; rezerviral mu je sedež; rezervirati si sobo v hotelu / rezervirati določeno področje za stanovanjsko gradnjo b) ima, dobi: rezerviral je nekaj knjig v antikvariatu; rezervirati si vstopnico za koncert ♦ jur. rezervirati del zapuščine za nujne dediče rezervíran -a -o 1. deležnik od rezervirati: zasedli so mu rezervirani sedež; vstopnice so rezervirane ∙ publ. prvo mesto na tekmovanju je že rezervirano za lanskega prvaka lanski prvak ima velike možnosti za zmago 2. knjiž. zadržan, nedostopen: rezerviran fant; do mene je zelo rezerviran / rezerviran ton pisma // ki se zaradi dvomov, pomislekov noče javno opredeliti: glede izida glasovanja je bil zelo rezerviran / rezervirano stališče; prisl.: rezervirano se držati; kritiki so film sprejeli precej rezervirano ♪
  11.      rezervoár  tudi rezervár -ja m (ȃ) zaprt prostor ali posoda za shranjevanje navadno večjih količin plina, tekočine; zbiralnik, hranilnik: polniti rezervoar; zgraditi rezervoar; bencinski, naftni rezervoar; rezervoar za gorivo; pren. rezervoar moči ∙ ekspr. ta ribnik je pravi rezervoar rib v njem je veliko rib; publ. rezervoar delovne sile vir ♪
  12.      rezgèt  -éta [tudi rǝz] m (ȅ ẹ́) 1. posamezen glas pri rezgetanju: slišal je le nekaj dolgih, žalostnih rezgetov 2. rezgetanje: rezget konj / rezget strojnice ♪
  13.      rezgetánje  -a [tudi rǝz] s (ȃ) glagolnik od rezgetati: rezgetanje konja, žrebca / njeno rezgetanje se je razlegalo po celi hiši / rezgetanje strojnic ♪
  14.      rezgetáti  -ám tudi -éčem [tudi rǝz] nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. oglašati se z visokimi, tresočimi se glasovi: konji rezgetajo // ekspr. dajati rezgetanju podobne glasove: v dolini so rezgetale brzostrelke 2. slabš. govoriti z glasom, podobnim rezgetanju: nehaj rezgetati, kdo te bo poslušal rezgetáti se ekspr. z visokim, rezkim glasom se smejati: dekleta so se na ves glas rezgetala; zakaj se tako rezgeta rezgetáje: kobila se je rezgetaje pognala proti čredi rezgetajóč -a -e: konj je rezgetajoč oddirjal; rezgetajoč smeh ♪
  15.      rezgetàv  -áva -o [tudi rǝz] prid. (ȁ á) ki (rad) rezgeta: rezgetav žrebec ● ekspr. rezgetav smeh visok, rezek ♪
  16.      rezgetéla  -e [tudi rǝz] ž (ẹ̑) ekspr. ženska, ki se (rada) smeje: še zmeraj hodi s tisto rezgetelo ♪
  17.      rêzgniti  -em in rézgniti -em tudi rèzgniti -em [tretja oblika rǝz] dov. (é ȇ; ẹ́ ẹ̑; ǝ̀ ǝ̏) zarezgetati: v hlevu je rezgnil konj / v dolini je rezgnila brzostrelka ♪
  18.      rezidénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na rezidenco: rezidenčno pročelje / rezidenčna palača 2. knjiž. namenjen za bivanje, stanovanje; bivalen, stanovanjski: rezidenčna četrt ♦ jur. rezidenčna dolžnost dolžnost določenih delavcev, da trajno prebivajo v kraju službovanja ♪
  19.      rezijánka  -e ž (ȃ) etn. ljudski ples iz Rezije, pri katerem plesalca plešeta z nasprotnih si mest drug mimo drugega: plesati rezijanko ♪
  20.      rezílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rezanje, obdelovanje: rezilni stroj; rezilni sveder; rezilna priprava; rezilno orodje ♦ grad., strojn. fazonsko rezilno orodje orodje, katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek; obrt. rezilni stol priprava iz stolčka in glave za vpenjanje lesa pri obdelavi; teh. rezilni kot kot med čelno ploskvijo rezila in smerjo rezanja; rezilna glava stružnice ♪
  21.      rezílo  -a s (í) 1. kovinski del priprave, orodja, s katerim se reže: brusiti rezilo; izdelovati rezila; sablja z dolgim, zakrivljenim rezilom; rezilo kose, sekire, srpa; prodajati rezila za obliče // oster, nabrušen rob tega dela: rezilo se je skrhalo; rezilo in hrbet noža; ostro, topo rezilo 2. priprava, orodje za rezanje, obdelovanje: z ostrimi rezili lupiti šibje; prazgodovinska kamnita rezila; usnjarsko rezilo; rezilo za britje ◊ med. elektrodno rezilo elektroda, ki se uporablja kot rezilo; strojn. navojno rezilo orodje za vrezovanje zunanjih navojev; teh. diamantno rezilo priprava za rezanje stekla z diamantno konico ♪
  22.      rezimírati  -am in resumírati -am [rezi-] dov. in nedov. (ȋ) knjiž. povzeti: rezimirati vsebino referata / rezimirati osnovne značilnosti delitve dohodka ♪
  23.      rezína  -e ž (í) 1. navadno s prilastkom odrezan kos, košček snovi, živila v ploščati obliki: pojedel je tri rezine slanine; debela, tanka rezina telečjega mesa / ocvrte kruhove rezine / kremna rezina slaščica iz maslenega testa in kreme / narezati na rezine 2. biol. košček tkiva, pripravljen za mikroskopiranje: obarvati, pripravljati rezine 3. ed., nar. deli rozg, odrezani pri obrezovanju; rožje: pobirati rezino / trtna rezina ♪
  24.      rézkar  -ja m (ẹ̑) strojn. orodje z nezamenljivimi rezili, ki se vstavi v rezkalnik: rezkarji za različne obdelave / čelni rezkar za rezkanje čelnih ploskev ♪
  25.      rezljáj  -a m (ȃ) količina snovi, živila, ki se naenkrat odreže: majhen rezljaj; rezljaj kruha ♪

   31.537 31.562 31.587 31.612 31.637 31.662 31.687 31.712 31.737 31.762  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA