Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

H (31.362-31.386)


  1.      régniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. 1. odpreti se, da nastane reža, špranja: ko se je sklonila, ji je regnila torbica; vrata so regnila samo toliko, da je pomolil ven glavo 2. dobiti razpoko, špranjo; počiti: deska, zemlja je regnila / že zaceljena rana je regnila / na hrbtu mu je regnil suknjič ♪
  2.      regrés  -a m (ẹ̑) 1. denarno nadomestilo, ki ga komu da država, kaka organizacija za prodajo, nakup česa po nižji ceni: izplačati kmetom, proizvajalcu, trgovini regres; odobriti regres; pospeševati proizvodnjo z regresi in premijami; regres za malico, vožnjo v šolo; regres za nakup gnojil / dati regres // znesek, ki ga dobi delavec, upokojenec kot prispevek za dopust: letošnji regres bo zadostoval za nekaj dni počitnic na morju; dobiti regres 2. jur. pravica osebe, ki je izpolnila obveznost druge osebe, da od te zahteva povračilo: porok ima, je uveljavil regres / menični regres pravica izpolnitelja menične obveznosti, da od drugih obveznikov zahteva povračilo // povračilo glede na to pravico: zahtevati regres / regres znaša milijon dinarjev ● knjiž., redko na nekaterih kmetijah ni prišlo le do gospodarskega zastoja, ampak celo do regresa regresije, nazadovanja ◊ psih. regresija ♪
  3.      regresíja  -e ž (ȋ) knjiž. vračanje na nižjo razvojno stopnjo, nazadovanje: regresija zaradi vojn / gospodarska, kulturna regresija ◊ biol. regresija vračanje na prejšnje, evolucijsko zgodnejše stanje; ekon. regresija obdavčenja nižanje, manjšanje davka ob večanju davčne osnove; geol. morska regresija umikanje morja z zemeljskega površja zaradi dviganja delov kopnega; psih. regresija vračanje na razvojno nižjo, primitivnejšo stopnjo vedenja, ravnanja ♪
  4.      regresíranje  -a s (ȋ) glagolnik od regresirati: regresiranje umetnih gnojil, prevoza v šolo / regresiranje dopusta ♪
  5.      regresírati  -am nedov. in dov. (ȋ) dajati komu denarno nadomestilo za prodajo, nakup česa po nižji ceni: regresirati delovni organizaciji izvoz; regresirati nakup semen / regresirati umetna gnojila, šolsko malico / regresirati ceno, oskrbnino ● regresirati dopust dajati delavcem, upokojencem določen znesek kot prispevek za dopust ◊ jur. zavarovalnica regresira odškodnino od povzročitelja nesreče izterja, zahteva povrnitev izplačane odškodnine na osnovi regresa regresíran -a -o: regresiran denar; mleko je regresirano ♪
  6.      regulácija  -e ž (á) 1. glagolnik od regulirati: regulacija reke; regulacija in melioracija / regulacija toplote, vrtljajev / avtomatična, ročna regulacija / pravna regulacija odnosov ♦ strojn. hidravlična regulacija; teh. mehanska, pnevmatična regulacija 2. kar regulira delovanje, količino, stopnjo česa: regulacija se je pokvarila; vključiti regulacijo; doma izdelana regulacija ♪
  7.      regulacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na regulacijo: regulacijska naprava / regulacijski gumb / regulacijski načrt; regulacijska dela ob reki ◊ geod. regulacijska črta črta, ki ločuje javne prometne površine od zazidljivih površin; črta, ki omejuje širino prečnega profila ceste, ulice ♪
  8.      reguláren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. pravilen, navaden: regularen potek, razvoj; regularen in iregularen / regularna oblika lika / regularno delovanje mehanizma brez motenj / regularna vojska redna vojska 2. reden, ustaljen: izračunati po regularnem postopku / v regularnem času se je tekma končala neodločeno ◊ tekst. regularne pletenine pletenine, sešite iz kosov, pletenih po kroju regulárno prisl.: večje reke so skoraj regularno ohranile predslovanska imena ♪
  9.      regulatív  -a m (ȋ) knjiž. kar kaj a) ureja, določa: odpraviti lastnino kot regulativ družbenih odnosov; tržišče je regulativ proizvodnje / finančni, gospodarski regulativi / držati se regulativov predpisov, določil b) uravnava, usklajuje: število prebivalcev se bo kmalu podvojilo, če ne nastopijo kaki regulativi / to pravilo mu je bilo glavni regulativ glavno vodilo ♪
  10.      regulátor  -ja m (ȃ) 1. naprava, s katero se regulira delovanje, količina, stopnja česa, ravnalo: popraviti regulator; regulator hitrosti, temperature; deli regulatorja / avtomatični, ročni regulator / obrniti, zavrteti regulator gumb, vzvod take naprave ♦ teh. naprava za avtomatično uravnavanje delovanja česa ali vzdrževanje določenega stanja; centrifugalni regulator pare; likalnik z regulatorjem 2. kar kaj regulira, uravnava sploh: koža je regulator telesne temperature / publ.: ta ideja naj bi bila regulator kritike vodilo, usmerjevalec; ta organizacija je pomemben regulator mednarodnih odnosov urejevalec, usklajevalec ♪
  11.      regulatóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki kaj regulira, uravnava: hormoni imajo regulatorno vlogo ♪
  12.      regulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati, da kaj pravilno, ustrezno deluje, uravnavati: regulirati stroj, zavore 2. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: regulirati naslonjalo / pri zavijanju regulirati smuči s stopali 3. urejati, izravnavati strugo, da voda ne poplavlja, dela škode: regulirati hudournik, reko 4. delati, da se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini, stopnji: regulirati dotok plina; regulirati hitrost, širino, temperaturo; regulirati z gumbom, zapiranjem odprtine / ta snov regulira količino sladkorja v krvi // uravnavati, usklajevati: regulirati cene, proizvodnjo, uvoz ♦ med. regulirati rojstva 5. knjiž. določati pravila česa, urejati: regulirati pravni postopek; regulirati s sporazumom, z zakonom / pravo regulira družbene odnose regulíran -a -o: reguliran z zakonom; regulirana reka ♪
  13.      regulíren  -rna -o prid. (ȋ) teh. s katerim se kaj regulira: regulirni ventil; regulirna naprava ♪
  14.      reificírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači; popredmetiti, postvariti: reificirati duhovne vrednote / reificirati odnose med ljudmi / reificirati človeka reificíran -a -o: reificirana družba; reificirana moč ♪
  15.      reifikácija  -e ž (á) glagolnik od reificirati: analizirati reifikacijo; reifikacija človeških odnosov; dehumanizacija in reifikacija ♪
  16.      rèinkarnácija  -e ž (ȅ-á) v nekaterih religijah ponovno utelešenje duše umrlega v drugem bitju: verovati v reinkarnacijo; reinkarnacija v rastlini, živali / reinkarnacija duše; pren., knjiž. v tem našem sodobniku je znameniti rimski satirik doživel svojo reinkarnacijo // knjiž. ponovna oživitev, upodobitev: prava umetnost je reinkarnacija življenja / režiserjeva reinkarnacija dramskega besedila je vse prevzela postavitev, uprizoritev ♪
  17.      rèinkarnírati se  -am se dov. in nedov. (ȅ-ȋ) v nekaterih religijah ponovno se utelesiti v drugem bitju: duša se, ustrezno človekovemu življenju, reinkarnira tudi v različnih živalih / reinkarnirati se v rastlino, žival po smrti se kot duša preseliti v rastlino, žival; pren., knjiž. ta strast se je reinkarnirala v njegovem vnuku rèinkarnírati knjiž. ponovno oživiti: režiser je staro dramsko besedilo reinkarniral ♪
  18.      rèintegrácija  -e ž (ȅ-á) ponovna integracija, ponovna združitev: narodna reintegracija Slovanov je utopija / reintegracija manjših delovnih organizacij ◊ psih. reintegracija osebnosti ponovna dosega ravnovesja osebnosti ♪
  19.      réis  -a m (ẹ̑) v muslimanskem okolju poglavar, vodja: postal je njihov reis / reis države, mesta ♦ zgod. reis efendi v stari Turčiji naslov za zunanjega ministra ♪
  20.      reís ul úlema  reís ul úlema m (ȋ-ȗ) vrhovni poglavar islamske verske skupnosti v Jugoslaviji: v Sarajevu ga je sprejel reis ul ulema / reis ul ulema islamske verske skupnosti v Jugoslaviji ♪
  21.      réja  -e ž (ẹ́) 1. glagolnik od rediti: reja prašičev, živine; enoletna reja / dati tele v rejo / krava je domače reje vzrejena doma / hlevska reja pri kateri živina živi stalno v hlevu; mesna reja reja prašičev, živine za pridobivanje mesa; mlečna reja reja krav za pridobivanje mleka ♦ vet. čista reja pri kateri se parijo nesorodne živali iste pasme; linijska reja 2. popolna oskrba tujega otroka za plačilo: iskati primerno družino za rejo; ukvarjati se z rejo / dati otroka v rejo; imeti v reji 3. nar. krma, hrana: nimajo dovolj reje, zato so prašiča zaklali / petrolejki zmanjkuje reje petroleja; pren. ta dogodek je šele dal pravo rejo govoricam ● redko ta bolezen mu bo uničila vso rejo vse živali, ki jih redi; zastar. on je tiste reje človek, ki zemlje ne da iz rok vrste; zastar. za zdravo rejo otrok je potrebno dojenje rast, razvoj ♪
  22.      rejékcija  -e ž (ẹ́) vet. vračanje hrane iz vampa in kapice v usta pri prežvekovanju ♪
  23.      rejênec  -nca m (é) tuj otrok, ki ga kdo za plačilo vzame v popolno oskrbo: skrbeti za rejenca / rejenec se je poročil z domačo hčerjo / ekspr. te živali so rejenci mravelj ♪
  24.      rejênek  -nka m (é) knjiž., redko rejenec: odraščal je kot rejenek pri tujih ljudeh ♪
  25.      rejníca  -e ž (í) ženska, ki za plačilo vzame v popolno oskrbo tujega otroka: ker je bila mati pijanka, so dali otroka rejnici; rejnica in njena rejenka ♦ agr. krava, s katere mlekom se hrani tele kake druge krave ♪

   31.237 31.262 31.287 31.312 31.337 31.362 31.387 31.412 31.437 31.462  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA