Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

H (30.987-31.011)


  1.      razséžje  -a s (ẹ̑) knjiž. kar je razsežno, veliko: pred njim se prikaže široko razsežje barak, streh / miselna razsežja ♪
  2.      razséžnost  -i ž (ẹ́) 1. lastnost, značilnost razsežnega: razsežnost gozdov / razsežnost romana 2. vsaka od smeri, v katerih telo zavzema prostor: ploskev ima dve razsežnosti; globinska razsežnost; ploskovna, prostorska razsežnost / časovna razsežnost; ustvariti tretjo razsežnost na sliki globino, plastičnost // količina določenih enot, ki jih ima telo v vsaki od teh smeri: izmeriti, ugotoviti razsežnosti plavalnega bazena; ta zaboj ima enake razsežnosti kot oni; ekspr. prostor orjaških razsežnosti 3. publ., s prilastkom kar je določeno z dejstvi, odnosi tega, kar izraža prilastek: analizirati družbene razsežnosti romana; dati, imeti določene razsežnosti; razmišljati o duhovnih razsežnostih življenja; politična razsežnost problema / gibanje je dobilo zavidljive razsežnosti se je zelo razširilo ♪
  3.      razsijáti  -síjem dov., razsijál (á ȋ) knjiž. (močno) obsijati: sonce je razsijalo polje / nasmeh ji je razsijal obraz ♪
  4.      razsíp  -a m (ȋ) 1. glagolnik od razsuti ali razsipati: preprečevati razsip zrnja 2. zastar. razvalina: na hribu je razsip nekdanjega gradu ♪
  5.      razsipálnik  -a m (ȃ) agr. stroj za razsipanje, trosenje umetnih gnojil ♪
  6.      razsípanje  -a s (ȋ) glagolnik od razsipati: razsipanje zrn / lahkomiselno razsipanje denarja, premoženja ♪
  7.      razsípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj: otrok je razsipal sladkor; zrnje se je razsipalo po tleh / ognjenik razsipa pepel in kamenje bruha // delati, da kaj sipkega, drobnega pride na večjo površino, na več mest: razsipati pesek po dvorišču 2. ekspr. oddajati, razširjati, navadno v veliki količini: sonce razsipa svoje žarke; svetilka je razsipala mehko svetlobo po sobi / razsipati domislice 3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: lahkomiselno razsipati denar; razsipal je z obema rokama zelo; pren. razsipati svoje moči ♪
  8.      razsipávati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da kaj sipkega, drobnega pride na večjo površino, na več mest: razsipavati umetna gnojila; z lopato je razsipaval pesek 2. ekspr. oddajati, razširjati, navadno v veliki količini: lestenec razsipava svetlobo / pomlad razsipava cvetje po travnikih / harfa je razsipavala zvoke po dvorani / razsipavati domislice, duhovitosti 3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: razsipavati denar, z denarjem; pren. ne razsipavaj svojih moči za to ∙ ekspr. razsipavati s pohvalo preveč hvaliti ♪
  9.      razsípnik  -a m (ȋ) ekspr. razsipen človek: iz skopuha je postal razsipnik ♪
  10.      razslojeváti  -újem nedov. (á ȗ) povzročati nastanek gospodarskih in družbenih razlik pri kom: gospodarski razvoj je družbo vedno bolj razslojeval; kmečko prebivalstvo se je hitro razslojevalo // povzročati nastanek razlik pri čem sploh: razseljevanje ljudi je razslojevalo prej enoten jezik ♪
  11.      razslojíti  -ím dov., razslójil (ȋ í) povzročiti nastanek gospodarskih in družbenih razlik pri kom: gospodarski razvoj je razslojil kmečko prebivalstvo; družba se je razslojila // povzročiti nastanek razlik pri čem sploh: različni interesi članov so stranko kmalu razslojili / razseljevanje je prej enoten jezik razslojilo razslojèn -êna -o: razslojeni kmetje; žargonsko razslojen jezik ♪
  12.      razslúziti  -im dov. (ú ȗ) agr. narediti, da v moštu ni več trdnih, sluzastih delcev: razsluziti mošt ♪
  13.      razsodílo  -a s (í) knjiž., redko merilo, kriterij: ocenjevati po strogih razsodilih ♪
  14.      razsodíšče  -a s (í) 1. družbeni organ za reševanje sporov po dogovoru strank: ustanoviti razsodišče; predložiti spor razsodišču ♦ jur. haaško razsodišče stalno meddržavno razsodišče v Haagu, ki poravnava spore med državami; pogodbeno razsodišče 2. skupina oseb, določena za reševanje nesoglasij, nesporazumov: razsodišče društva, organizacije / častno razsodišče ki razsoja moralne, etične prestopke ♪
  15.      razsodníca  -e ž (í) ženska oblika od razsodnik: bila je razsodnica v njihovem sporu / izbrana je za stalno razsodnico ♪
  16.      razsódnost  -i ž (ọ́) sposobnost v težkem položaju razumno, premišljeno ravnati: manjka mu razsodnosti; izgubiti razsodnost; bolečine mu jemljejo, ekspr. zamegljujejo razsodnost; ekspr. odpovedala mu je zdrava razsodnost / delaj po svoji razsodnosti / knjiž. razsodnost duha ♪
  17.      razsójanje  -a s (ọ́) glagolnik od razsojati: pri razsojanju o teh stvareh noče sodelovati; modro, samostojno razsojanje / razsojanje v civilnih zadevah ♪
  18.      razsojeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor razsoja: bil je zanesljiv razsojevalec 2. knjiž. ocenjevalec: razsojevalec gledaliških del ♪
  19.      razsòl  -ôla [ou̯ in ol] m (ȍ ó) agr. zmes (kuhinjske) soli, začimb in drugih dodatkov, s katero se prepoji meso zlasti pred prekajevanjem: pripraviti razsol; prepojiti meso z razsolom / dati v razsol; pustiti v razsolu ♪
  20.      razsolíti  -ím dov., razsólil (ȋ í) 1. odstraniti sol iz česa: razsoliti preslano meso, zelenjavo // spremeniti morsko vodo v sladko: naprava ne razsoli dovolj morske vode 2. agr. prepojiti meso z zmesjo (kuhinjske) soli, začimb in drugih dodatkov zlasti pred prekajevanjem: razsoliti in prekaditi meso; razsoliti ribe razsoljèn -êna -o: razsoljena voda; sušiti razsoljeno meso ♪
  21.      razsoljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. odstranjevati sol iz česa: preslano zelenjavo razsoljujejo v vodi // spreminjati morsko vodo v sladko: ta naprava razsoljuje morsko vodo 2. agr. prepajati meso z zmesjo (kuhinjske) soli, začimb in drugih dodatkov zlasti pred prekajevanjem: razsoljevati in prekajevati meso ♪
  22.      razsrdíti  -ím, tudi razsrdíti in razsŕditi -im dov., razsŕdil (ȋ í; ȋ ŕ) zelo razjeziti: njen odgovor ga je razsrdil; razsrditi se na koga, nad kom; hitro se razsrditi razsŕjen -a -o: razsrjen človek; tako je razsrjen, da mu raje ne hodi blizu ♪
  23.      razsredíščiti  -im dov. (í ȋ) knjiž. narediti, da kaj ni več središče, v središču: razsrediščiti zgodbo / samega sebe je hotel popolnoma razsrediščiti razsredíščen -a -o: razsrediščena zgodba ♪
  24.      razstánek  -nka m (ȃ) zastar. ločitev, odhod: razstanek od dekleta je bil težek ♪
  25.      rázstava  in razstáva -e ž (á; ȃ) nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov: zlagati snope v razstave; razstave ječmena, pšenice ♪

   30.862 30.887 30.912 30.937 30.962 30.987 31.012 31.037 31.062 31.087  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA