Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

H (30.787-30.811)



  1.      razmŕviti  -im dov.) narediti iz česa majhne, drobne dele; razdrobiti: razmrviti cigaro razmŕvljen -a -o: razmrvljena skuta
  2.      raznarodovánje  -a s () glagolnik od raznarodovati: raznarodovanje narodnih manjšin; boj proti raznarodovanju
  3.      raznášati  -am nedov. () 1. z nošenjem, prenašanjem delati, da pride kaj na več mest: raznašati časopise, mleko po hišah / s čevlji raznašati blato po stanovanju / ptice raznašajo seme / raznašati bolezni širiti, razširjati // z nošenjem, prenašanjem delati, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: raznašati veje / evfem. ugotovili so, da nekdo raznaša blago krade 2. nav. ekspr. razširjati, razglašati: raznašati čenče; raznašati novice po vasi
  4.      raznêsti  -nêsem dov., raznésel raznêsla (é) 1. z nošenjem, prenašanjem narediti, da pride kaj na več mest: raznesti vabila po hišah / s čevlji raznesti blato / veter je raznesel seme // z nošenjem, prenašanjem narediti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: otroci so raznesli igrače / evfem. vdrli so v trgovino in raznesli, kar se je dalo pokradli 2. nav. ekspr. razširiti, razglasiti: raznesti novico po vasi; povsod je raznesel, da se je vrnila; to se je hitro razneslo po mestu; brezoseb. razneslo se je, da je umrl 3. s pritiskom od znotraj povzročiti, da kaj poči, razpade: vino je razneslo sod; brezoseb. cev, parni kotel je razneslo 4. brezoseb., ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razneslo jo bo od jeze, radovednosti raznesèn tudi raznešèn -êna -o: razneseni časopisi; novica, raznesena po vasi
  5.      raznobárven  -vna -o prid. () ki je različnih barv: raznobarvni balončki, trakovi; raznobarvno cvetje ♦ šah. raznobarvna lovca lovca bele in črne barve, ki se premikata po poljih različne barve
  6.      raznoglásen  -sna -o prid. (ā) 1. ki je iz različnih glasov: raznoglasen otroški smeh; raznoglasno oglašanje siren 2. knjiž. neskladen, neenoten: stilno raznoglasen tekst
  7.      raznoiménski  -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: fiz. raznoimenski magnetni pol južni ali severni magnetni pol v odnosu do drugega; nasprotnoimenski magnetni pol; mat. raznoimensko število količina, ki se izrazi z več merskimi enotami
  8.      raznolíčen  -čna -o prid. () knjiž. 1. ki je različnih oblik: raznolični predmeti 2. raznovrsten, mnogovrsten: raznolični pojavi ● knjiž. raznolično razlaganje dejstev različno
  9.      raznolíčje  -a s () knjiž. raznovrstnost, mnogovrstnost: presenetilo ga je raznoličje vsega, kar je videl; doseči harmonijo v raznoličju
  10.      raznolíčnost  -i ž () knjiž. raznovrstnost, mnogovrstnost: raznoličnost stvari / narodnostna raznoličnost prebivalstva / raznoličnost obeh pesnikov različnostbiol. pojav, da ima živo bitje iste vrste razne oblike
  11.      raznolík  -a -o prid. ( ) knjiž. 1. ki je različnih oblik: raznoliki kapniki / raznolike oblike 2. raznovrsten, mnogovrsten: raznoliki pojavi / raznolika hrana / raznolika pokrajina ● knjiž. raznolike razlage kakega pojava različne
  12.      raznolísten  -tna -o prid. () ki ima liste različnih oblik: raznolistna rastlina ♦ bot. raznolistni osat rastlina z enostavnimi ali pernato deljenimi listi in škrlatnimi cveti, Cirsium heterophyllum
  13.      ráznorázen  -zna -o prid. (ā-ā) publ. različen, raznovrsten: prihajali so raznorazni ljudje; uporabljati raznorazne metode zdravljenja
  14.      raznoródnost  -i ž (ọ̄) lastnost raznorodnega: raznorodnost prebivalstva / knjiž. raznorodnost pojavov raznovrstnost, mnogovrstnostzool. zaporedno menjavanje enospolnega zaroda z obojespolnim; heterogonija
  15.      raznosméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki poteka v različnih smereh: raznosmerni nasipi; raznosmerne črte / raznosmerne težnje
  16.      raznospôlen  -lna -o prid. () knjiž. ki je različnega spola: skupina raznospolnih vrstnikov
  17.      raznotér  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. raznovrsten, mnogovrsten: v sobi je raznotero pohištvo / raznotere dejavnosti / raznotere misli različne
  18.      raznovŕsten  -tna -o prid., raznovŕstnejši () ki je različnih vrst: raznovrstni pojavi, predmeti; raznovrstne rastline, živali / raznovrstne dejavnosti; raznovrstna opravila / raznovrstni načini dela // ki je različnih sestavin: raznovrstna hrana, snov raznovŕstno prisl.: raznovrstno oblikovani predmeti
  19.      raznovŕstnost  -i ž () lastnost, značilnost raznovrstnega: raznovrstnost predmetov; raznovrstnost pesniških oblik / raznovrstnost zahtev / raznovrstnost hrane
  20.      raznóžen  -žna -o prid. (ọ̄) šport. pri katerem so noge raznožene: raznožna stoja / raznožni korak hoja s smučmi navkreber, pri kateri sta sprednja konca smuči narazen, zadnja pa skupajvet. raznožna stoja stoja pri živalih z ravnimi, spodaj razmaknjenimi nogami
  21.      raznožíti  -ím dov., raznóžil ( í) šport. dati obe nogi hkrati narazen: raznožiti med skokom raznožèn -êna -o: raznožene noge
  22.      razočáranje  -a s () neugodno duševno stanje, ki ga povzroči neizpolnitev želj, pričakovanj: prevzelo ga je razočaranje; ekspr. ljudi se je polastilo razočaranje; ni skrival svojega razočaranja; doživeti hudo, veliko, ekspr. grenko razočaranje; ljubezensko razočaranje / ekspr. kljub vsem razočaranjem je ostal idealist / to je storil iz razočaranja
  23.      razočárati  -am dov. () vzbuditi pri kom neugoden čustveni odnos zaradi neizpolnitve želj, pričakovanj: igralec je gledalce razočaral; prijatelj ga je zelo razočaral; razočarati se nad sodelavci / razstava je obiskovalce razočarala; tako življenje ga je razočaralo ∙ publ. naši igralci so na prvenstvu razočarali so zelo slabo igrali; niso dosegli pričakovanega uspeha razočáran -a -o: razočarani obiskovalci; razočaran obraz; nad njim je bil zelo razočaran
  24.      razodétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od razodeti: preprečiti komu razodetje resnice, skrivnosti // kar se razodene, pove: to razodetje je vse zelo presenetilo; nenavadno razodetje ∙ ekspr. to je bilo zanj pravo razodetje nekaj popolnoma novega; ekspr. ta igralec je bil resnično razodetje proti pričakovanju zelo dober, uspešenrel. Razodetje zadnja svetopisemska knjiga z videnji apostola Janeza o koncu sveta; (božje) razodetje kar je znano o Bogu, izvoru in zadnjih ciljih življenja in sveta, zlasti iz svetega pisma
  25.      razodévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od razodevati: razodevanje otrok / razodevanje misli, načrtov / razodevanje humanističnih idej v umetniškem delu

   30.662 30.687 30.712 30.737 30.762 30.787 30.812 30.837 30.862 30.887  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA