Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

H (30.587-30.611)


  1.      razfračkáti  -ám dov. (á ȃ) pog., ekspr. zapraviti, razmetati (denar): plačo je kar hitro razfračkal ♪
  2.      razfrčkáti  -ám dov. (á ȃ) pog., ekspr. zapraviti, razmetati (denar): hitro je razfrčkal podedovani denar ♪
  3.      razgáditi  -im dov. (ā ȃ) knjiž. razjeziti, razdražiti: ravnodušnost nekaterih ljudi ga je razgadila; zakaj si se tako razgadil razgáden -a -o: bil je zelo razgaden ♪
  4.      razgáliti  -im dov. (á ā) 1. z odstranitvijo obleke narediti golo: položil je bolnika na posteljo in mu razgalil prsi; razgaliti roke; ko se je sklonila, so se ji razgalile rame; razgalil si je prsi in pokazal rano / ekspr. razgaliti glavo razkriti; pren. nikomur ni razgalil svoje notranjosti // knjiž. razkriti, odkriti: voda je razgalila drevesne korenine / ko se je zasmejal, je razgalil svoje lepe zobe pokazal 2. ekspr. narediti, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: pred vsemi ga je razgalil; s tem dejanjem se je razgalil; moralno, popolnoma se razgaliti / govornik je razgalil politiko nekaterih strank // razkriti, pokazati: razgaliti napake, nepoštenost / ni hotel razgaliti svojih namenov / razgaliti skrivnost razgáljen -a -o: razgaljen hrbet; prehladil se boš, ker si razgaljen; razgaljene prsi; spala je razgaljena ∙ knjiž. slike razgaljenih žensk v oblekah z globokimi dekolteji; pomanjkljivo oblečenih ♪
  5.      razgáljati  -am nedov. (á) 1. z odstranitvijo obleke delati golo: razgaljati noge, prsi; ni se ti treba razgaljati; ne razgaljajte si rok; pren. te besede razgaljajo njeno notranjost // knjiž. razkrivati, odkrivati: megla se je dvigala in razgaljala vas 2. ekspr. delati, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: to pismo te razgalja; pisec popolnoma razgalja svoje sodobnike // razkrivati, kazati: razgaljati nepravilnosti razgáljati se knjiž. postajati viden, kazati se: na prisojnih pobočjih se že razgalja prvo cvetje ♪
  6.      razgaljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z odstranitvijo obleke delati golo: razgaljevati noge; ne razgaljuj se preveč 2. ekspr. delati, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: v delu pisatelj razgaljuje sodobnega človeka / razgaljevati porabniško miselnost // razkrivati, kazati: razgaljevati nepoštenost / nočem razgaljevati svojih načrtov ♪
  7.      razgánjati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, povzročati, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: redarji so razganjali demonstrante / ekspr. razganjati zborovanje // ekspr. delati, da česa ni več: burja razganja meglo 2. s pritiskom od znotraj povzročati, da kaj poči, razpade: led in korenine razganjajo skale / mlado vino razganja sod 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa osebek: jeza, radovednost ga razganja / ne zamerite ji, mladost jo razganja // brezoseb., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razganja ga od ljubosumnosti, zdravja / kar razganjalo ga je od smeha ● ekspr. denar mu je kar razganjal denarnico imel je veliko denarja; ekspr. bil je v tistih letih, ko ga je razganjalo ko je bil poln moči; ko je čutil močno spolno slo; ekspr. otroci so se tako najedli, da jih kar razganja zelo ♪
  8.      razgíbati 1 -am in -ljem dov. (ȋ) 1. z gibanjem, premikanjem narediti kaj bolj gibljivo, bolj prožno: razgibati hrbet, telo; s hojo, telovadbo razgibati; šel je na sprehod, da bi se nekoliko razgibal; razgibati si odrevenele prste 2. povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega začne premikati sem in tja; razmajati: lahen veter je razgibal listje, veje // povzročiti, narediti, da kaj začne valovati, se gibati: burja razgiba morsko gladino / krik je razgibal množico; ob eksploziji so se ljudje razgibali 3. spraviti v živahnejšo dejavnost: društvo je vaščane razgibalo; razgibati mladino; duševno, notranje razgibati / knjiga je razgibala otrokovo domišljijo // povzročiti, da kaj živahneje poteka: režiser bi moral filmsko dogajanje razgibati; ta učitelj zna razgibati pouk; s šalami in petjem razgibati prireditev // povzročiti, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: delo organizacije bo treba razgibati; razgibati delovanje društva; razgibati turistično dejavnost / razgibati gospodarsko rast 4. nav. ekspr. povzročiti, da kdo postane bolj sproščen, živahen: dogodek je bolnika poživil in razgibal / vino nam je razgibalo kri / mesto bo treba nekoliko razgibati 5. narediti kaj bolj pestro, zanimivo: razgibati poglavje z dialogi / arhitekt je z različnimi elementi razgibal pročelje hiše razgíban -a -o 1. deležnik od razgibati: razgiban pogovor; razgiban promet; dobro razgibani prsti; ritem skladbe je razgiban; razgibane barve; opazovati razgibano gručo 2. ki je poln vznemirljivih, razburljivih dogodkov: razgibano leto, življenje / ta dežela ima razgibano zgodovino ● to je zelo razgiban človek poln sil, živahen; knjiž. razgibana pokrajina gričevnata, hribovita; prisl.: razgibano živeti ♦ muz. razgibano označba za hitrost izvajanja mosso ♪
  9.      razgibávati  -am nedov. (ȃ) 1. z gibanjem, premikanjem delati kaj bolj gibljivo, bolj prožno: razgibavati mišice, noge; z igranjem nogometa se razgibavati; razgibavati se pred začetkom tekmovanja; pren. matematika razgibava razum 2. povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja; majati: veter razgibava veje // povzročati, delati, da kaj valovi, se giba: burja razgibava morsko gladino 3. spravljati v živahnejšo dejavnost: kulturno društvo ljudi razgibava / take zgodbe razgibavajo domišljijo // povzročati, da kaj živahneje poteka: igro razgibavajo različni glasbeni in plesni vložki // povzročati, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: razgibavati kulturno dejavnost 4. nav. ekspr. povzročati, da kdo postane bolj sproščen, živahen: njegove šale razgibavajo družbo; gostje se že razgibavajo 5. delati kaj bolj pestro, zanimivo: z različnimi elementi razgibavati stene / ta del mesta razgibavajo gledališča in prijetni lokali ● knjiž. pisatelja so razgibavala zlasti etična vprašanja vznemirjala, razvnemala ♪
  10.      razglábljati  -am nedov. (á) intenzivno usmerjati dejavnost v zavesti v kaj, da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: razglabljati o svojem življenju; resno, zavzeto razglabljati o problemih / med delom veliko razglablja premišlja, razmišlja / knjiž. razglabljati jezikovna vprašanja obravnavati, reševati razglabljajóč -a -e: razglabljajoč mogoče rešitve problema, je prišel do novih spoznanj; razglabljajoč človek ♪
  11.      razglašálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. glasnik, oznanjevalec: razglašalec novih idej ♪
  12.      razglášati  -am nedov. (á) 1. uradno sporočati javnosti: razglašati rezultate glasovanja; razglašati po radiu, v časopisu / kresovi so razglašali nevarnost; sirene razglašajo alarm / napis razglaša, da je cesta zaprta opozarja // ekspr. razširjati, učiti: razglašati nove ideje; ne razglašaj krivih naukov // ekspr. pripovedovati, sporočati veliko ljudem: ne razglašaj svojih težav; povsod je razglašal, da se bo poročil; razglašala je, kar bi moralo ostati skrivnost / ne razglašajte vsem, kaj se je zgodilo / pesmi bodo razglašale tvojo lepoto 2. uradno sporočati javnosti, da kaj začne a) obstajati, potekati: razglašati splošno mobilizacijo b) veljati: razglašati ustavo // v zvezi z za uradno sporočati javnosti, da ima kdo določen položaj, naziv: razglašati za predsednika republike, za vladarja 3. uradno priznavati določeno dejstvo, ugotovitev: po določenem času razglašajo pogrešane za mrtve / razglašati dokumente za neveljavne; razglašati trditev za neresnično 4. z oslabljenim pomenom, v zvezi z za izraža omejevanje lastnosti, značilnosti na navedbo koga: nekatere ljudi so razglašali za manjvredne; ne razglašaj me za lažnivca; vsega ne smeš razglašati za napako; začeli so se razglašati za Slovence 5. nekdaj javno prebirati, navadno mestne, občinske uredbe: birič je razglašal, kdaj in kje bo semenj 6. zastar. objavljati: kritike je razglašal v različnih časopisih razglášati se star. slišati se: zvonjenje se je razglašalo po vsej dolini razglášan -a -o: pogosto razglašana obvestila ♪
  13.      razglaševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. knjiž. glasnik, oznanjevalec: razglaševalec naprednih načel 2. nekdaj kdor javno prebira, razglaša, navadno mestne, občinske uredbe: mestni razglaševalec ♪
  14.      razglaševáti  -újem nedov. (á ȗ) razglašati: razglaševati sodbo / ne razglašuj lažnih novic / birič je razglaševal uredbe pred mestno hišo ♪
  15.      rázgled  -a in razglèd -éda m, tož. mn. tudi rázgledi (á; ȅ ẹ́) nav. tož. in mest. ed. in mn., etn., navadno v zvezi iti na razgled iti s starši na obisk na nevestin, ženinov dom zaradi ugotovitve gospodarskih razmer: v nedeljo bodo šli na razgled ♪
  16.      razglèd  -éda m (ȅ ẹ́) 1. kar je predmet zaznavanja z razgledovanjem, gledanjem: z vrha hriba je zelo lep razgled; visoke stavbe preprečujejo razgled; razgled na mesto in okolico; razgled po dolini; kraj z lepim razgledom; soba z razgledom na morje iz katere se vidi morje 2. obseg izobrazbe, znanja: bogatiti, pridobiti si razgled; razširiti svoj razgled po svetovni literaturi / ima velik razgled po sodobni glasbi veliko ve o njej, dobro jo pozna; manjka jim razgleda po svetu premalo vedo o njem, premalo ga poznajo ● zastar. natančen razgled zemljišča ogled, pregled; knjiž. njegov oče je človek s širokimi razgledi široko razgledan ♪
  17.      razglédati se  -am se dov., razgléj se in razglèj se razgléjte se, stil. razglédi se razglédite se (ẹ́ ẹ̑) 1. pogledati na vse strani z namenom, da se kaj vidi, ugotovi: večkrat se je ustavil in se razgledal; splezal je na drevo, da bi se razgledal; dobro se razgledati; najprej so se morali razgledati, kje so / razgledati se po nebu, pokrajini / razgledal se je okrog in sedel 2. prilagoditi se gledanju v neugodnih okoliščinah: saj ni tako temno, samo da se razgledaš; zaradi dima so se v začetku komaj razgledali 3. z opazovanjem, proučevanjem seznaniti se s čim, spoznati kaj: s potovanji se je razgledal po različnih deželah, po svetu; z branjem se je zelo razgledal izobrazil / razgledati se po književnosti, umetnosti; razgledati se v filozofiji, politiki 4. redko poiskati, ogledati se: razgledati se po primernem zemljišču za sadovnjak / dovolj si star, da se razgledaš za nevesto razglédati zastar. ogledati, pregledati: razgledati hišo, orodje; razgledati si prostrani trg razglédan -a -o 1. deležnik od razgledati se: razgledan po jezikoslovju; biti politično, strokovno razgledan 2. ki dosti ve z različnih področij: razgledan človek; fant je zelo razgledan; široko razgledan ♪
  18.      razgledávati se  -am se nedov. (ȃ) star. razgledovati se: planinci so se na vrhu razgledavali / razgledavati se po svojem posestvu / hiša se razgledava po dolini iz nje, od nje je razgled po dolini razgledávati zastar. ogledovati, pregledovati: vojaki razgledavajo ozemlje razgledavajóč se -a -e: razgledavajoč se po okolici, je opazil sledi konjskih kopit ♪
  19.      razgledíšče  -a s (í) 1. kraj, prostor, odkoder je dober razgled: ob cesti so uredili razgledišče; grad stoji na razgledišču; razgledišče nad mestom 2. knjiž., redko stališče, gledišče: glede nekaterih vprašanj imamo različna razgledišča ♪
  20.      razglédnik  -a m (ẹ̑) 1. razgledni stolp: na vrhu so postavili razglednik 2. ekspr. gora, hrib, s katerega je dober razgled: Krn je čudovit razglednik / Vodnikov razglednik 3. knjiž. izvidnik: četa je poslala naprej razglednike ♪
  21.      razgledováti se  -újem se nedov. (á ȗ) 1. gledati na vse strani z namenom, da se kaj vidi, ugotovi: pogosto sva se ustavila in se razgledovala; z vrha smo se dolgo razgledovali; razgledoval se je, kam bi postavil kip / razgledovati se po okolici; pren., ekspr. pogosto se je razgledoval po svojem življenju 2. prilagajati se gledanju v neugodnih okoliščinah: ko so ugasnile luči, so se nekaj časa razgledovali 3. z opazovanjem, proučevanjem seznanjati se s čim, spoznavati kaj: v mladosti se je veliko razgledoval po svetu / razgledovati se po sodobni umetnosti, zgodovini 4. redko iskati, ogledovati se: ko je prišel od vojakov, se je razgledoval po primerni službi / čas je, da se začneš razgledovati za ženo ● ekspr. nad ravnino se razgleduje grad je, stoji; ekspr. hiša se razgleduje po poljih iz nje, od nje je razgled po poljih razgledováti zastar. ogledovati, pregledovati: vojaki razgledujejo okolico stavbe razgledujóč se -a -e: razgledujoč se po dolini, je zagledal čredo gamsov ♪
  22.      razglódati  -am tudi -glójem, tudi razglôdati -am dov., razglódaj razglódajte tudi razglóji razglójite tudi razglôdaj razglôdajte tudi razglodájte; tudi razglodála (ọ́; ó) glodajoč zelo poškodovati, uničiti: črvi so razglodali pohištvo; miši so razglodale krompir / knjiž. bolezen ji je razglodala obraz ♪
  23.      razgnécan  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko razvožen, razhojen: voz se je počasi premikal po blatni in razgnecani cesti ♪
  24.      rázgon  -óna in -a m (á ọ́; á) nar. vzhodno razor: metati plevel v razgon; hoditi po razgonu ♪
  25.      razgoréti se  -ím se dov., razgôrel se (ẹ́ í) 1. začeti močneje goreti: suha drva so se hitro razgorela; grmada, kres se razgori; preveč, zelo se razgoreti / ko se je ogenj razgorel, je postalo toplo / ekspr. iskra se je razgorela v močen plamen; brezoseb. pusti, saj se bo samo razgorelo; pren., ekspr. plamen upora se je razgorel // začeti dajati močno svetlobo: sveča se bo kmalu razgorela // knjiž. začeti močneje žareti: na nebu se je razgorela večerna zarja 2. ekspr. pojaviti se v veliki meri: med njima se je razgorela stara ljubezen; v njem so se razgorele strasti / v njihovih srcih se je razgorelo novo upanje ● knjiž., ekspr. od napetosti se ji je razgorel obraz zelo je zardela; knjiž., ekspr. po vrtovih so se spet razgorele vrtnice razcveteli so se njihovi rdeči cveti razgôrel tudi razgorèl in razgorél -éla -o: razgorel ogenj ♪

   30.462 30.487 30.512 30.537 30.562 30.587 30.612 30.637 30.662 30.687  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA