Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

H (301-325)


  1.      helikópterski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na helikopter: helikopterski propeler / uvedli so helikoptersko službo, ki bo nadzorovala promet / helikopterski desant ♪
  2.      heliocéntričen  tudi heliocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) astr. ki ima Sonce za središče vesolja: heliocentrični sistem ♪
  3.      heliocentrízem  -zma m (ȋ) astr. nazor, po katerem je Sonce središče vesolja: Kopernikov heliocentrizem ♪
  4.      heliofílen  -lna -o prid. (ȋ) bot. ki uspeva na soncu: heliofilne rastline ♪
  5.      heliográf  -a m (ȃ) 1. meteor. priprava, ki zapisuje čas sončnega sevanja na določeni točki na zemlji: pomoč heliografa pri ugotavljanju vremenskih razmer 2. geod. zrcalna priprava za dajanje in zapisovanje svetlobnih znamenj na večje razdalje ♪
  6.      heliográm  -a m (ȃ) meteor. trak, na katerega heliograf zapisuje čas sončnega sevanja: sneti, zamenjati heliogram ♪
  7.      héliogravúra  -e ž (ẹ̑-ȗ) tisk. tehnika globokega tiska s kovinske plošče: tiskati na osnovi heliogravure ♪
  8.      helioskóp  tudi helioskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) astr. optična priprava za opazovanje Sonca: opazovati s helioskopom ♪
  9.      heliostát  -a m (ȃ) astr. zrcalna priprava, ki usmerja sliko Sonca stalno v isto smer ♪
  10.      héliotéhnika  -e ž (ẹ̑-ẹ́) tehnika, ki izkorišča sončno energijo ♪
  11.      hélioterapíja  -e ž (ẹ̑-ȋ) med. zdravljenje s sončno svetlobo in toploto: helioterapija kostne tuberkuloze ♪
  12.      heliotróp  -a m (ọ̑) 1. bot. okrasna grmičasta rastlina z modrimi, belimi ali vijoličastimi cveti; posončnica: gredica heliotropov; po vaniliji dišeči cveti heliotropa 2. min. poldrag kamen zelene barve z rdečimi pikami: pečatni prstan s heliotropom 3. geod. zrcalna priprava za dajanje svetlobnih znamenj na večje razdalje: pri merjenju kotov na velike razdalje so si pomagali s heliotropom ♪
  13.      heliotropízem  -zma m (ȋ) bot. pojav, da se rastlinski organi obračajo pod vplivom sončne svetlobe ♪
  14.      helmintíaza  tudi helmintiáza -e ž (ȋ; ȃ) med., vet. bolezen, ki jo povzročajo gliste, trakulje ali metljaji: helmintiaza prebavil; helmintiaza pri ovci ♪
  15.      helót  -a m (ọ̑) 1. pri starih Grkih državni suženj za poljska dela in vojaško službo: špartanski heloti 2. knjiž., ekspr. nesvoboden, podložen človek: ni želel, da bi bilo njegovo ljudstvo čreda helotov ♪
  16.      helótski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na helote: helotska sužnost; helotsko življenje / helotska podrejenost ♪
  17.      hélsinški  -a -o prid. (ẹ̑) zgod., v zvezah: helsinška konferenca konferenca o evropski varnosti in sodelovanju leta 1975 v Helsinkih; helsinška listina sklepni dokument helsinške konference o soglasju med večino evropskih držav, Združenimi državami Amerike in Kanado o varnosti in sodelovanju v Evropi ♪
  18.      hem  gl. hm ♪
  19.      hematít  -a m (ȋ) min. 1. jekleno siva ali rdeča rudnina železov oksid: bogata nahajališča hematita; pridobivati železo iz hematita 2. neprozoren poldrag kamen sivo črne barve: prstan s hematitom ♪
  20.      hematologíja  -e ž (ȋ) veda o krvi in krvnih boleznih ♪
  21.      hematolóški  -a -o prid. (ọ̑) med. nanašajoč se na hematologijo: hematološki laboratorij / hematološka preiskava ♪
  22.      hematóm  -a m (ọ̑) med. izliv krvi v mehko tkivo: podkožni hematom; hematom v jetrih ♪
  23.      hematuríja  -e ž (ȋ) med. izločanje krvi s sečem; krvosečnost: znak te bolezni je hematurija ♪
  24.      hémbraj  -te medm. (ẹ̑) nar. izraža podkrepitev trditve: hembraj, kako se jim mudi ♪
  25.      hémbran  -a -o prid. (ẹ̑) nar. presnet, šmentan: hembrana ženska, kako si jezična hémbrano prisl.: hembrano malo je tega ♪

   176 201 226 251 276 301 326 351 376 401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA