Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Gu (601-625)


  1.      desperát  -a m (ȃ) knjiž. izgubljenec, obupanec: ostal je pijanec in desperat ♪
  2.      detájl  -a m (ȃ) podrobnost, nadrobnost: izgubljati se, spuščati se v detajle; dnevniki so nam odkrili še marsikak droben detajl s festivala popevk; spominjal se je vseh, tudi nepomembnih detajlov s srečanja z njo // posamezen del večje stvari: filmski detajl; detajl spomenika padlim borcem; skice detajlov za fresko / žarg., alp. alpinist je premagal težek detajl kratek del plezalne smeri ◊ gled. režijski detajl režijska domislica ♪
  3.      devetero...  prvi del zloženk nanašajoč se na število devet: deveterogub, deveterokotnik ♪
  4.      devíca  -e ž (í) 1. ženska, ki še ni spolno občevala: ta je še devica / ekspr.: ostala boš devica neporočena; stara, večna, zarjavela devica 2. star. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: opeval je izvoljeno devico; lepa devica; obrazi cvetočih devic ● rojen v znamenju device v času od 24. avgusta do 23. septembra ◊ astr. Devica šesto ozvezdje živalskega kroga; rel. devica Marija Kristusova mati; zgod. železna devica srednjeveška mučilna priprava v obliki človeškega telesa z bodicami na notranji strani ♪
  5.      devíški  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na device: ostala je deviška; deviško telo / deviška čast; deviška čistost, sramežljivost / nevesta je imela na glavi bel deviški venec ♦ anat. deviška kožica kožna guba ob vhodu v nožnico; himen; biol. deviška ploditev razvoj živih bitij iz neoplojenih spolnih celic; partenogeneza; čeb. deviško satje satje, ki še ni zaleženo 2. ekspr. ohranjen v prvotnem stanju: deviški pragozdovi, gorski vrhovi; deviška narava, zemlja / deviški sneg devíško prisl.: deviško bel sneg; deviško čist; deviško lep obraz ♪
  6.      devíštvo  -a s (ȋ) deviško stanje: dekletovo devištvo / izgubiti, vzeti devištvo; zaobljubila je večno devištvo / ekspr. devištvo pokrajine ♪
  7.      dezertêr  -ja m (ȇ) kdor pobegne od vojakov ali iz boja, vojaški begunec: dezerterja so ustrelili; sodili so mu kot dezerterju; dezerterji (iz) armade; po gozdovih so se klatile trume dezerterjev; pren. dezerterji iz organizacije ♪
  8.      deziluzíja  -e ž (ȋ) knjiž. odprava, izguba iluzije, razočaranje: pisatelj se z begom v spomine umika deziluziji sedanjosti; pesnikova erotična deziluzija; popolna, trpka deziluzija ♪
  9.      deziluzioníst  -a m (ȋ) knjiž. kdor je izgubil iluzije: skeptik je in deziluzionist; postati deziluzionist ♪
  10.      dezorientácija  -e ž (á) pomanjkanje, izguba orientacije, zlasti idejne: v kolektiv vnaša dezorientacijo; nenaden sklep vlade je povzročil politično dezorientacijo; splošna dezorientacija / idejna, moralna dezorientacija / poskusi na živalih so pokazali, da je dezorientacija posledica breztežnostnega stanja / časovna dezorientacija duševnega bolnika ♪
  11.      diatóničen  -čna -o prid. (ọ́) muz. ki je iz celih tonov in poltonov: diatonični sistem; diatonična lestvica lestvica, ki ima v obsegu oktave cele tone in poltone; diatonična stopnja / diatonična harmonika harmonika, pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha dva različna tona ♪
  12.      dieléktričen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dielektrik: dielektrične lastnosti; dielektrične snovi ♦ elektr. dielektrične izgube v toploto spremenjena energija v dielektriku; dielektrična konstanta dielektričnost ♪
  13.      dìm  díma m (ȉ í) plini, pomešani z drobci saj in pepela, ki nastajajo pri zgorevanju: dim se vzdiguje proti nebu; iz peči uhaja dim; vdihavati cigaretni dim; zadušiti se v dimu; bel, črn, siv dim; gost, smrdljiv dim; tovarniški dim; smodnikov, tobakov dim; oblaki dima; odvod dima; proti nebu se je dvignil velik steber dima // ekspr. oblak takega plina: iz dimnikov so se valili gosti dimi; puhal je modre dime predse pri kajenju / pog. hlastno je potegnil nekaj dimov ● ekspr. vse to je dim in pena nepomembna stvar, nič; pog. mogoče bi cigareto? Gotovo ste že dolgo brez dima že dolgo niste kadili; obesiti meso v dim dati ga prekajevat; šolo so požgali in tako so šle v dim tudi šolske knjige so zgorele; ekspr. njegove obljube so prazen dim obljub ne bo izpolnil; preg. ni dima brez ognja ni posledice brez vzroka ◊ meteor. morski dim megla, ki se pojavi nad morsko površino; zgod. dim v pravnih sistemih srednjega veka hiša z ognjiščem kot osnova za davčno obveznost ♪
  14.      dimenzionírati  -am dov. in nedov. (ȋ) določiti ali dati čemu dimenzije, ustrezne namenu: dimenzionirati dotočne jarke; steno v spalnici je treba dimenzionirati tako, da je obnjo mogoče postaviti dve postelji; pren. pisatelj dimenzionira glavne osebe in njihova doživljanja z več aspektov; igralec je izredno lepo dimenzioniral svoj nastop dimenzioníran -a -o: pravilno dimenzionirana konstrukcija; figure v drami so razločno dimenzionirane; ta miza je dimenzionirana za šest oseb ♪
  15.      dinámičen  -čna -o prid. (á) 1. poln sile in raznovrstnih sprememb; razgiban, živahen: dinamičen človek; pesnik je bil po temperamentu bolj statičen kot dinamičen / pouk mora biti dinamičen; dinamična predstava; dinamična razprava med dramatikom in režiserjem; publ. dinamična pesem // ki se hitro spreminja pod vplivom razvojnih sil: nova tehnologija je sprožila dinamičen razvoj kmetijstva; dinamičen razvoj letalstva v zadnjih letih / dinamično pojmovanje dogajanja v svetu ki se prilagaja spremembam 2. nanašajoč se na dinamika 2-3: dinamične, optične in elektromagnetne priprave / dinamični in ritmični elementi; dinamične vaje ◊ fiz. dinamični pritisk pritisk, ki ga izvaja gibajoča se tekočina ali plin; meteor. dinamična meteorologija nauk o gibanju v ozračju pod vplivom raznih sil; lingv. dinamični naglas; muz. dinamična označba označba za jakost izvajanja; strojn. dinamična obremenitev obremenitev, ki se s časom spreminja dinámično prisl.: dinamično gledati na gospodarstvo; kipar je želel s svetlobno igro figuro dinamično poudariti; partituro bi bilo treba dinamično predelati glede na dinamiko ♪
  16.      dínja  -e ž (ȋ) kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen rumeni sladki sad: jesti dinje; na trgu prodajajo dinje in lubenice; saditi dinje; marmelada iz dinj ♪
  17.      diskalceát  -a m (ȃ) nekdaj menih reda bosonogih avguštincev: samostan diskalceatov v Ljubljani ♦ rel. menih reda, katerega člani hodijo bosi ali v sandalah ♪
  18.      diskvalifikácija  -e ž (á) 1. odvzem, izguba (moralne) vrednosti, cene: idejna in politična diskvalifikacija umetnika 2. šport. odvzem pravice do nastopanja ali sojenja na tekmah: diskvalifikacija igralca ♪
  19.      dispropórcija  -e ž (ọ́) disproporc: disproporcija med telesno težo in višino; disproporcije v upodabljanju figur / v razvoju gospodarstva prihaja do disproporcij ♪
  20.      disproporcioníranost  -i ž (ȋ) značilnost disproporcioniranega; nesorazmernost, neskladnost: disproporcioniranost figur ♪
  21.      disproporcionírati  -am dov. in nedov. (ȋ) napraviti kaj disproporcionalno: disproporcionirati človeške figure na sliki disproporcioníran -a -o: prostori v stavbi so disproporcionirani ♪
  22.      dišáti  -ím nedov. (á í) 1. oddajati, dajati prijeten vonj: akacije močno, opojno dišijo; zrak je dišal od samega cvetja; brezoseb. diši po vrtnicah; iz kuhinje vabljivo diši // oddajati, dajati vonj sploh: vsak predmet je drugače dišal; kuhinja diši po dimu; vino diši po sodu; brezoseb. v sobi je dišalo po jabolkih ∙ ekspr. ta pa še po mleku diši je še zelo mlad, neizkušen // evfem. zaudarjati, smrdeti: salama že diši; brezoseb. iz ust mu diši 2. ekspr. imeti, kazati značilnosti česa: ta beseda diši po čitalniški dobi; zavračal je vse, kar je dišalo po razkošju; brezoseb.: diši po snegu; že takrat je močno dišalo po vojni 3. z dajalnikom vzbujati željo, mikati: cigareta mu še nikoli ni tako dišala; hudo je bolan, saj mu še vino ne diši / ekspr.: delo mu ne diši; ni mu dišalo, da bi šel v mesto 4. preh., zastar. vohati, duhati: mačka diši miš dišèč -éča -e: dišeč po kadilu; dišeče seno; prijetno dišeč dim / dišeča sol ♦ bot. dišeči les prijetno dišeč okrasni grm, Calycanthus floridus; dišeči volčin grmičasta rastlina z dišečimi rdečimi cveti, Daphne cneorum; dišeča perla zdravilna rastlina s suličastimi listi in belimi cveti, Asperula odorata; vrtn. dišeči grahor ♪
  23.      ditirámb  -a m (ȃ) 1. pri starih Grkih zborovska pesem v čast bogu Dionizu: prepevati ditirambe 2. lit. pesem, ki proslavlja kako osebo ali predmet, slavospev: pisati ditirambe ♪
  24.      dívan  -a m (ȋ) oblazinjeno ležišče brez stranic, navadno ozko in z dvignjenim zglavjem: sesti na divan; ležati na divanu; v kuhinji je stal star, oguljen divan ♪
  25.      dóber  dôbra -o prid., bóljši (ọ́ ó) 1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek; fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv, usmiljen; je iz dobre družine; ima dobro vzgojo // ki ima pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi: dober sosed; vedno je bil dober z nami; srčno dober; dober kot duša, kot kruh / živijo v dobrih odnosih; želi si kake dobre besede / v nagovoru bodite tako dobri in nas obvestite 2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri: dobri čevlji; dober papir ne vpija črnila; dober radijski sprejem; dober zrak; povsod so speljane dobre ceste; dobra zemlja / dobra hrana okusna; izdatna, obilna; točimo dobro vino / operacijo bo prenesel, ker ima dobro srce zdravo, močno / knjiga je pisana v dobrem jeziku pravilnem, izrazno bogatem / kot voščilo pri jedi dober tek, pri kakem delu dobro srečo želim; žarg., lov., kot voščilo za uspešen lov dober pogled // ki v precejšnji meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: dober državljan; on je dober oče / dober delavec bi to naredil v polovičnem času / biti dober delavec prizadevno, uspešno delati; ta zdravnik je dober diagnostik / dober prevodnik toplote // glede na določene zahteve uspešen, učinkovit: naredil je dober načrt za delo; dal mu je dober nasvet; vodi dobro politiko / dober začetek 3. ki glede na možni razpon dosega precejšnjo pozitivno stopnjo: dobra kakovost; dobra prehranjenost organizma; dobro razumevanje snovi / dosegli so dobre rezultate; hiša je v dobrem stanju / midva sva dobra znanca, prijatelja / po eni uri dobre hoje smo prišli na cilj hitre, urne // precejšen, obilen: ima dobre dohodke; delo je težko, zaslužek je pa dober; dobra letina / predstava je imela dober obisk 4. ki prinaša ugodnosti, veselje: dobra novica; poznam dobre in slabe strani potovanja z avtomobilom; to je za vas dobro znamenje / živi v zelo dobrih razmerah; pri njem ima dobro življenje / film je doživel dobro kritiko pozitivno, pohvalno; ohranili so ga v dobrem spominu; o njem imam dobro mnenje / kot pozdrav: dober dan! dober večer! dobro jutro! // ki prinaša precejšnje gmotne koristi: ima dober poklic, položaj; napravil je dobro kupčijo 5. navadno v povedni rabi ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ustreza, zadovoljuje: pritisk imate dober, ni se vam treba zdraviti; sin je še kar dober, hči je slabša; naloga bo dobra, lahko jo oddaste / za kuharja bo že dober; nizki čevlji niso dobri za v hribe; ta obleka je še čisto dobra za v šolo 6. navadno v povedni rabi veljaven, uporaben: stari vozni listek ni več dober; ta znamka ni dobra za pismo / kolo je še dobro; mleko ni več dobro je pokvarjeno, neužitno 7. v povedni rabi ki ugodno vpliva, koristi: počitek po delu je dober; čaj je dober proti prehladu; mleko je dobro za otroke / prevelika strogost ni dobra / gumijasti podplati so dobri za v dež 8. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero: dober meter visok steber; posoda drži dobrega pol litra; do mesta je dobro uro / tako sodi dober del naše kritike precej velik, precejšen; opravila sta dober kos poti / star. čakam ga že dober čas precej dolgo 9. pog., v povedni rabi, s širokim pomenskim obsegom izraža a) stanje, ki je v nasprotju s prejšnjim, navadno pozitivno: še dva dni boš ležal, pa boš dober zdrav; ti si že dober, mene pa še vse čaka si prestal neprijetnosti, težave; še ta izpit, pa sem dober; s tobakom sem dober za pol leta založen, preskrbljen; ekspr. če te zalotijo, si dober za dve leti boš zaprt; še malo se bo jezila, pa bo dobra pomirjena b) občudovanje, priznanje: dober je, da je zdržal toliko časa; dober je, da ni povedal / dobra je, da si upa pogumna c) ekspr. nevoljo, grajo: ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal; ta je pa dobra, vsak bi že rad gospodaril! ● igralec je imel včeraj dober dan dobro je igral; ta hiša je na dobrem glasu ljudje imajo ustaljeno pozitivno mnenje o njej; pog. ima dober jezik spretno govori, dober nos bistro, pravilno predvideva; star. prodati dober kup poceni; pog. vedno so si bili dobri v prijateljskih odnosih; pog. že dalj časa sta si dobra se imata rada; v sili sem mu bil tudi jaz dober je mene prosil za pomoč; pog. on je dober za družbo družaben, zabaven; reci zanj dobro besedo priporoči ga; zavzemi se zanj; z dobro besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. ima dobro glavo se lahko uči; pog. ona je dobrih rok radodarna; otrok je v dobrih rokah zanj skrbijo skrbni ljudje; to je storil v dobri veri v prepričanju, da je tako prav; posodil jim je v dobri veri, da bodo vrnili v trdnem prepričanju; biti dobre volje veselo razpoložen; pokazati dobro voljo za kaj pripravljenost; zgubil je dobro ime ni več spoštovan; on je dobrega srca, ima dobro srce je usmiljen, dobrohoten; konec dober, vse dobro; naglica ni nikjer dobra ni koristno, če se kaj opravi hitro, brez preudarka; prisiljena reč ni dobra če mora kdo kaj storiti proti svoji volji, ima to navadno slabe posledice ◊ bot. dobra misel zdravilna rastlina z drobnimi škrlatnimi cveti, Origanum vulgare; jur. misija dobre volje delegacija, ki jo pošlje kaka država v drugo, da izboljša medsebojne odnose; rel. dobro delo dejanje, narejeno iz ljubezni do ljudi; šol. dober uspeh uspeh s povprečno oceno dobro; prav dober uspeh uspeh s povprečno oceno prav dobro dôbro 1. prislov od dober: dobro gospodariti; dobro misliti o ljudeh; sadje je letos dobro obrodilo; dobro postavljeno vprašanje; vročino dobro prenaša; umil si se dobro, še počeši se; dobro vzgojen otrok; dobro zaslužiti / vse se je dobro končalo srečno, uspešno; rad dobro jé in pije; dobro kuha; blago se dobro nosi je trpežno in se ne mečka; za v sneg se dobro oblecite v topla oblačila; udarce ste dobro prenesli; dobro prodati po visoki ceni; vidi in sliši dobro razločno, jasno; tu ljudje dobro živijo v izobilju, lagodno 2. izraža precejšnjo temeljitost dejanja: posodo dobro očistite in posušite; dobro je poslušal, kaj bo povedal; publ. iz dobro poučenih krogov se je zvedelo; dobro znan obraz / dobro pritrditi močno, trdno; dobro shranite varno / ekspr.: dobro si ga ugnal; dobro ste se držali / kot podkrepitev dobro veš, da ne morem // star. precej, zelo: dobro dolgo smo ga čakali; dobro hitro je hodil 3. z dovršnim glagolom poudarja pravkaršnjo izvršitev dejanja: ni še dobro sedla, že so ji dali novo delo; zbudili so jo, ko je komaj dobro zaspala 4. v povedni rabi izraža a) primernost, koristnost česa: zate bo dobro, če boš delal; najbrž bi bilo dobro, če bi mu dali injekcijo; dobro bi se bilo posvetovati še z drugimi / če boš govoril resnico, bo dobro / zdaj ni dobro molčati ne sme se b) v zvezi z bi (obzirno) željo, trditev: dobro bi bilo malo manj govoriti, pa več delati; ta njegov predlog bi bilo dobro upoštevati; dobro bi bilo, da bi začeli c) precejšnjo zadovoljivost razmer, okoliščin: pri vas je zdaj dobro, ne morete se pritoževati č) s smiselnim osebkom v dajalniku precejšnjo zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja: dobro mi je; malo si odpočij, pa ti bo bolje 5. nav. elipt. izraža a) zadovoljstvo nad čim: dobro, da si ostal doma; dobro, da ni zamudil b) začudenje, presenečenje nad čim: dobro, da vse zmore; še dobro, da ga poslušajo 6. v medmetni rabi izraža a) soglasje, privolitev: mi bomo tudi šli z njimi. Dobro; dobro, pa naj bo po tvojem b) zadržano pritrjevanje: dobro, drugače tudi narediti nisi mogel; dobro, kaj si pa drugega hotel c) nevoljno sprijaznjenje s čim: dobro, bom vsaj vedel, pri čem sem; dobro, zdaj vsaj vidim, kaj je na stvari ● pijača mu je dobro dela prijala, koristila; dobro mu dene, če ga hvalijo všeč mu je, ugaja mu; dobro se jim godi so, živijo v dobrih gmotnih, zdravstvenih razmerah; ne počuti se dobro ne čuti se zdravega; pri vas se dobro počuti se mu zdi prijetno, domače; pog. v matematiki je dobro podkovan jo temeljito obvlada; pog. pri meni je dobro zapisan o njem imam ugodno mnenje; dobro se mu zdi, da ste prišli veseli ga; z njim ni dobro češenj zobati imeti opravka ◊ šol. fizika: dobro; zemljepis: prav dobro dôbri -a -o sam.: pomagal je dobrim in slabim; ekspr. ta je pa dobra! česa takega nisem pričakoval; dobro in zlo; pri omenjanju pokojnega sosed, bog mu daj dobro, je bil čuden mož; do dobrega se seznaniti s problemom temeljito, popolnoma; delati za dobro naroda blaginjo, blagostanje; pog. on vse za dobro vzame ne pripisuje slabega namena ravnanju, dejanjem ljudi, čeprav so zanj neugodna; v njegovo dobro sem to storil korist, prid; 100 din imam še v dôbrem in dóbrem jih moram še dobiti; storil je dosti dobrega; to ne pomeni nič dobrega / kot nagovor kaj bo dobrega kakšne novice prinašate; kaj želite ♦ fin. v dobro desna stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo odobritve; knjižiti v dobro; šol. dobiti dobro v matematiki pozitivno oceno, ki je za eno stopnjo višja od zadostne; dobiti prav dobro iz fizike drugo najvišjo pozitivno oceno; prim. boljši ♪

   476 501 526 551 576 601 626 651 676 701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA