Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Gu (26-50)
- gúbiti -im nedov. (ú ȗ) zastar. gubati: gubiti čelo / hlače so se gubile mečkale ♪
- gubíti -ím nedov. (ȋ í) knjiž. izgubljati: gubi energijo; gubi veselje do življenja / korak se gubi po hodniku; cesta se je gubila v daljavi / ne gubi časa gubèč -éča -e: gledal je gozdove, gubeče se v daljavo; gubeči se kriki ♪
- gubóvje -a s (ọ̑) ekspr., redko več gub, gube: dekorativno gubovje njegovega oblačila ♪
- gúč -a m (ȗ) nar. vzhodno govor: njegov guč je vse navdušil ♪
- gučáti -ím nedov. (á í) nar. zahodno hrumeti, bučati: tam daleč nekje je gučal vlak ♪
- gúdek -a m (ȗ) nar. prašiček: Čoka je skotila dvanajst gudekov (F. Godina) ♪
- gudrón -a m (ọ̑) kem. gost, črn stranski proizvod pri destilaciji premoga, lesa; katran ♪
- guerilla ipd. gl. gverila ipd. ♪
- gúg -a m (ȗ) šport. pot telovadca, visečega na nihajočem orodju od ene skrajne točke do druge: napravil je velik gug ♪
- gugálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) redko kdor se guga: gugalci so se na gugalnici hitro menjavali ♪
- gugálen -lna -o prid. (ȃ) ki je za guganje: kupil je udoben gugalni stol; gugalna mreža / gugalni konj igrača v obliki konja (za guganje) ♪
- gúgalica -e ž (ū) redko gugalnica: na vrtu imamo gugalico ♪
- gugálka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) redko gugalnica: gugati se na gugalki ♪
- gugálnica -e [tudi u̯n] ž (ȃ) priprava za guganje, navadno v obliki visečega sedeža: narediti gugalnico; sesti na gugalnico; gugali so se na gugalnicah in se vrteli na vrtiljakih ♪
- gugálnik -a [tudi u̯n] m (ȃ) gugalni stol: sedel je v gugalniku in bral; pleten, udoben gugalnik ♪
- gúganje -a s (ū) glagolnik od gugati: guganje je otroka uspavalo / guganje ladje ♪
- gúgast -a -o prid. (ū) ki se guga: peljal ga je na gugastem vozičku / gugasta hoja ♪
- gúgati -am tudi -ljem nedov. (ū) premikati iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol: valovi gugajo čolne; veter guga veje; pri hoji se guga; v pristanišču se gugajo jambori / gugala je v naročju otroka ujčkala, zibala / gugati se na gugalnici, na stolu / ekspr. počasi sta se gugala proti domu hodila ♦ navt. ladja se guga se premika navzgor in navzdol okrog prečne osi gúgati se ne stati trdno, biti majav: miza se guga, ne morem pisati na njej gugáje: gugaje zibko, je zaspala gugajóč -a -e: peljala sva se v počasnem, gugajočem se avtobusu ♪
- gúgav -a -o prid. (ū) ki se guga: padel je z gugavega voza / ima gugavo pisalno mizo gúgavo prisl.: gugavo hodi ♪
- gúgavec -vca m (ū) ekspr. kdor gugavo hodi ♪
- gugljáj -a m (ȃ) premik iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol: ladja se ziblje v počasnih gugljajih ♪
- gugljáti se -ám se nedov. (á ȃ) narahlo se gugati: na nemirnem morju so se gugljale jadrnice ♪
- gúgljav -a -o prid. (ū) gugav, gugast: gugljava lestev ♪
- gúgniti -em dov. (ú ȗ) redko zagugati: gugniti zibelko ♪
- gúla -e ž (ū) les. grčavo poleno, ki se ne da cepiti: hrastova gula ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226