Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Gu (1.476-1.500)


  1.      naturálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki se daje, dobiva v blagu: naturalni prejemki, prispevki; naturalna dajatev / naturalna preskrba ◊ ekon. naturalni denar blago, ki služi kot plačilno sredstvo; naturalna menjava neposredna menjava blaga za blago; naturalno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem se ne uporablja denar; gospodarstvo, za katero je značilno, da proizvaja samo za lastno uporabo, ne za tržišče; jur. naturalno stanovanje nekdaj stanovanje, ki nadomešča del plače ♪
  2.      navál  tudi navàl -ála m (ȃ; ȁ á) 1. pojav, da pride kam v razmeroma kratkem času hkrati veliko ljudi: prvi naval bo kmalu mimo; nemogoče se je izogniti navalu v ordinacijah; naval potnikov ob koncu tedna je zelo velik; naval vlagateljev na denarni zavod / preprečiti naval na šolo 2. nav. ekspr., z rodilnikom nagel, razmeroma silovit nastop a) določenega delovanja: naval valov / kostanji so se lomili pod silnim navalom nevihte, vetra / upirati se navalu spominov b) določenega čustva: doživeti naval hrepenenja; to je storil v navalu ganjenosti, jeze, sovraštva; nenaden naval strasti c) določenih bolezenskih znakov; napad: ima hud naval kašlja; pričakovati nov naval krčev; naval vročine je minil ∙ ekspr. luno je zakril naval oblakov velika količina, množina oblakov ♦ med. naval krvi pojav, da se ožilje kakega dela telesa prenapolni z arterialno krvjo; kongestija 3. ekspr. napad, naskok, pritisk: vzdržati vse navale; naval sovražnikovih čet / utrdba je padla v navalu brez večjih izgub ♪
  3.      navdahníti  in navdáhniti -em dov. (ȋ á) 1. povzročiti, vzbuditi v kom kaj: ta misel ga je navdahnila s skrbjo; obljube so ga navdahnile z upanjem / navdahniti komu misel, pogum dati 2. knjiž. dati navdih; navdihniti: njegove najboljše pesmi je navdahnila narava; pesnik se je navdahnil pri Danteju navdáhnjen -a -o 1. deležnik od navdahniti: navdahnjen z upanjem 2. ekspr. usmerjen, naravnan: umetniško navdahnjeni ljudje / lirsko navdahnjeni pesniki 3. nadahnjen: rožnato navdahnjen cvet ♪
  4.      navdíhniti  -em dov. (í ȋ) 1. dati navdih: zarja je navdihnila eno najlepših pesnikovih vizij; roman so navdihnile vojne grozote; navdihnil se je ob pogledu na umetnino 2. knjiž. povzročiti, vzbuditi v kom kaj; navdahniti: dogodek jo je navdihnil s čudno mislijo; njen odhod ga je navdihnil s skrbjo / navdihniti komu pogum, smisel za kaj dati navdíhnjen -a -o: biti navdihnjen; navdihnjen z upanjem ♦ rel. ki je ali je nastal pod izrednim božjim vplivom ♪
  5.      navpík  prisl. (ȋ) izraža gibanje ali smer pravokotno na gladino mirujoče vode; navpično: postaviti kol navpik; navpik štrleče skale; sonce stoji skoraj navpik nad nami / ekspr. pasti navpik v prepad / plamen švigne navpik; noži s konicami navpik ∙ nar. zbežati po bregu navpik strmo navzgor ♪
  6.      navzdólnji  -a -e prid. (ọ̑) usmerjen navzdol: navzdolnje gube ♦ meteor. navzdolnji zračni tok ♪
  7.      nazarénski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na nazarence ali nazarenstvo: nazarenska slikarska smer / kompozicija je narisana v nazarenskem slogu 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pes se je z nazarenskim laježem zagnal vanj; nazarenska vročina 3. v medmetni rabi, kot zapostavljeni prilastek izraža podkrepitev, poudarek: pokora nazarenska, še v grob me boš spravil nazarénsko prisl.: nazarensko jokati, trpeti; nazarensko bogat človek; biti nazarensko srečen ♪
  8.      nazív  -a m (ȋ) 1. s prilastkom beseda, več besed, ki izražajo, označujejo a) dejavnost, položaj v delovni organizaciji, na delovnem mestu: ima naziv knjigovodja / poklicni, položajni nazivi b) višjo, visoko stopnjo izobrazbe; naslov: podeliti naziv doktorja znanosti / dobiti, doseči doktorski naziv c) višjo, visoko stopnjo na hierarhični lestvici v kaki družbi, organizaciji: imeti pravico do naziva guverner, predsednik / dati, dobiti plemiški naziv; vladarski naziv / publ. biti izvoljen v naziv znanstvenega svetnika za znanstvenega svetnika č) vrsto glede na medsebojne, zlasti starostne, vljudnostne odnose ljudi: spoštljiv naziv; naziv za odraslega moškega / nagovoriti koga z nazivom tovariš 2. ime: napisati naziv podjetja / slovenski naziv kraja / naziv blaga / napisati naziv in naslov prejemnika ime in priimek ♪
  9.      nazórnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost nazornega: nazornost izražanja, pripovedovanja / nazornost razlage / predstava izgublja svojo nazornost; nazornost metafor je pesnik črpal iz ljudskega pesništva ♪
  10.      nazúnaj  in na zúnaj prisl. (ú) izraža stanje ali položaj, ki se kaže z zunanje strani: tudi nazunaj sta si zelo podobna; že nazunaj kaže hiša revščino / nazunaj je miren, v sebi pa se komaj premaguje navidez ♪
  11.      nében  -bna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na nebo 5: nebni del ustne votline ♦ anat. nebni obok sluznična guba med mehkim nebom in korenom jezika; nebna kost parna kost trdega neba; lingv. nebni glas nebnik; nebni izgovor izgovor z jezikom ob trdem nebu 2. star. nebesen: nebna sinjina / nebni obok ♪
  12.      nèbránjen  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni branjen, ni varovan: nebranjene meje; sovražniki so vdrli v nebranjeno mesto ♦ šah. nebranjena figura; šport. nebranjeni gol ♪
  13.      nedólžnost  -i [u̯ž] ž (ọ̑) lastnost, stanje nedolžnega človeka: dokazati svojo nedolžnost pri kakem dejanju; biti prepričan o njegovi nedolžnosti / nedolžnost otrok / lilija je simbol nedolžnosti / ekspr. dekletova nedolžnost / ekspr. izgubiti, vzeti nedolžnost ♪
  14.      nèdostópnost  tudi nèdostôpnost -i ž (ȅ-ọ́; ȅ-ó) lastnost, značilnost nedostopnega: nedostopnost zemljišča / nedostopnost listin, virov / njegova nedostopnost za kritiko mu ne bo v korist nedovzetnost / dekletova nedostopnost mu je jemala pogum ♪
  15.      négativen  in negatíven -vna -o prid. (ẹ̑; ȋ) 1. ki izraža, da je vrednost česa zelo majhna ali da je ni: negativna kritika filma; negativna ocena njegovega ravnanja ga je prizadela / imeti negativen odnos do česa; o njem imam negativno mnenje 2. ki izraža, vsebuje zanikanje, odklanjanje; nikalen, odklonilen: odgovor je bil negativen; negativna rešitev prošnje 3. slab, nesprejemljiv: naraščanje negativnih pojavov med mladino; to so negativne lastnosti; publ. odigrati negativno vlogo / imeti negativen vpliv na koga / publ. negativni junak drame 4. ki prinaša neprijetnosti, težave: negativne posledice obsevanja, suše / knjiž. negativne, temne strani življenja slabe, neprijetne 5. med. ki izraža, da iskanega ni: izid preiskave je negativen / urin je negativen ● publ. pomoč, spodbuda z negativnim predznakom oviranje, škoda, nasprotovanje; publ. on je negativna slika svojega učitelja po lastnostih, mišljenju je popolnoma drugačen, nasproten od svojega učitelja ◊ bot. negativni fototropizem pojav, da se rastlinski organi obračajo stran od svetlobe; ekon. negativna trgovinska bilanca trgovinska bilanca z večjim uvozom kot izvozom; elektr. negativni pol elektroda za odvajanje električnega toka; negativna elektrina presežek elektronov na telesu; filoz. negativna definicija definicija, ki navaja, kaj določena stvar ni; negativna sodba sodba, ki zanikuje vsebino določene sodbe; fiz. negativni delec delec, ki se v magnetnem polju, prečnem na smer gibanja, odkloni v nasprotni smeri od dane; negativni ion negativno naelektren ion; negativni pospešek pospešek, pri katerem hitrost telesa pojema; gibanje v negativni smeri gibanje v nasprotni smeri od dane; fot. negativni film film s posnetki, na katerih so svetla in temna mesta glede na resničnost zamenjana; film za take posnetke; barvni negativni film barvni film s posnetki, na katerih so barve glede na resničnost komplementarno zamenjane; kem. negativni element element, ki se pri elektrolizi izloča na anodi; mat. negativni predznak predznak, ki izraža, da je število manjše od nič; negativno število število, manjše od nič; med. negativni Rh faktor; rel. negativna teologija teologija, ki poudarja, da je o Bogu mogoče vedeti predvsem, kaj ni; šol. negativni učni uspeh učni uspeh z najmanj eno negativno oceno; negativna ocena ocena, ki izraža, da učenec ne obvladuje učne snovi; šport. negativna razlika v golih razlika med manjšim številom danih in večjim številom dobljenih golov; tisk. negativni tisk tisk z belimi črkami, znaki na temnejši podlagi négativno in negatívno prisl.: pisati šolsko nalogo negativno; to lahko negativno vpliva na odnose med državami; negativno naelektreni delci; negativno rešena prošnja ♦ tisk. negativno rezana črka črka, vrezana v kovino; sam.: o njem vedo ljudje veliko negativnega ♪
  16.      negoválec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) kdor neguje: v bolezni je bil sin njen negovalec / otroški negovalec ♪
  17.      negoválka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) ženska, ki navadno poklicno neguje otroke, bolnike: strokovno šolane negovalke; dela kot negovalka / bolniška, otroška negovalka ♪
  18.      negovánec  -nca m (á) človek, navadno otrok, ki ima nego v domu, zavodu: v zavodu je preveč negovancev in premalo otroških negovalk // ekspr. kar kdo neguje, zlasti rastlina, žival: z veseljem si je ogledoval svoje negovance po vrtu ♪
  19.      negovánka  -e ž (á) ekspr. kar kdo neguje, zlasti rastlina, žival: rad bi si ogledal, kako rastejo tvoje negovanke ♪
  20.      negováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. opravljati dela za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb a) dojenčka: mati neguje otroke; dojenčka skrbno negujejo b) bolnika: negovati ranjence; negovala ga je v bolezni, med boleznijo / negovati stare in onemogle 2. opravljati dela, ki so potrebna za čistočo, zdravje, lepši videz telesa ali telesnega dela: negovati kožo, lase, nohte; vsak dan se skrbno neguje 3. opravljati dela za pospeševanje rasti ali povečanje pridelka: negovati sadno drevje; negovati gozd; rože skrbno neguje 4. knjiž. načrtno se ukvarjati s čim z namenom doseči čimbolj popolno podobo: negovati svojo izgovarjavo; negovati pesniški jezik // krepiti, razvijati, utrjevati: negovati otrokove sposobnosti / negovati bratstvo in enotnost naših narodov negován -a -o: pravilno negovan gozd; imela je negovane nohte; skrbno negovan otrok ♪
  21.      nèizogíben  -bna -o prid. (ȅ-ȋ) ki se mu ne da izogniti: neizogibna nesreča; prepozno je spoznal, da se bliža neizogibni pogubi; neizogibna smrt, usoda; trčenje je bilo neizogibno / opraviti neizogibno dolžnost / iron. neizogibni slavnostni govor so poslušali brez zanimanja ∙ redko ti ukrepi so bili neizogibni nujni nèizogíbno prislov od neizogiben: neizogibno bližati se nesreči // ekspr. poudarja trditev: to je neizogibno potrebno ♪
  22.      nèjunáški  -a -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. ki mu manjka poguma, junaštva: nejunaški vojaki / to je bil nejunaški boj / nejunaška smrt ♪
  23.      nekdánji  -a -e prid. (ā) ki je bil v preteklosti: pogovarjala sta se o nekdanjih časih; ostanki nekdanjega parka; nekdanje bolečine so že pozabljene; spet je začutil nekdanjo moč; nekdanje navade; čevlji so že izgubili svojo nekdanjo obliko // nanašajoč se na osebo, ki je bila v kakem stanu, poklicu, funkciji, pa ni več: srečali so se nekdanji sošolci; to je njegovo nekdanje dekle / nekdanji veletrgovec ● ekspr. spet je bila vsa nekdanja taka kot nekdaj; sam.: pog. ali ti tvoj nekdanji kdaj piše nekdanji fant ♪
  24.      nèkrít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) za katerega ni zagotovljeno plačilo, izplačilo: nekrit primanjkljaj; nekrita izguba, škoda / ček je nekrit ♪
  25.      nèmájhen  -hna -o prid. (ȅ-ȃ) ekspr. precej velik, precejšen: nemajhen del tamkajšnje mladine dela v brigadi; za ponesrečence so dali nemajhen prispevek // velik, hud: sin mu dela nemajhne skrbi in težave; njegove besede so ga spravile v nemajhno zadrego / čakajo jih nemajhne naloge / na svojo nemajhno žalost je spoznal, da je izgubil naslov ♪

   1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA