Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Grof (19-43)

19.      bastárdski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bastarde: grof in njegov bastardski sin; pren. bastardska mešanica stilov ♪
20.      brálka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki bere: knjiga je navduševala mnoge bralke / vneta bralka zgodovinskih romanov // nekdaj ženska, ki glasno bere drugim: bila je bralka pri neki grofici ♪
21.      cêljski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na Celje: maturiral je na celjski gimnaziji / celjski grofje ♪
22.      černíd  -a m (ȋ) na Goriškem, Gradiščanskem in v Trstu, nekdaj vojak kmečke vojske, vpoklicane za obrambo mest: uporniki so strahovali mesto z grofi in černidi vred ♪
23.      dovršíti  -ím dov., dovŕšil (ȋ í) 1. knjiž. dokončati, končati: pisatelj je dovršil roman / svoje naloge ni mogel dovršiti; dovršil je svoje delo / dovršiti šolo, študij 2. živeti do določene dobe; dopolniti: otrok je dovršil sedmo leto dovršívši zastar.: dovršivši študije, je bil vzgojitelj pri grofovski družini dovršèn -êna -o 1. deležnik od dovršiti: ko je bilo delo dovršeno, se je zadovoljno nasmehnil; proces še ni popolnoma dovršen 2. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: dovršen prevod; svoje misli podaja v dovršeni obliki; pesnik je stopil v javnost kot dovršena osebnost; oblikovno dovršeni stavki; tehnično dovršen stroj; prisl.: dovršeno obvlada tri jezike ♪
24.      févdnik  -a m (ẹ̑) zgod. kdor ima fevd v užitku: fevdniki in podložniki celjskih grofov; prisega fevdnikov ♪
25.      galjótski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na galjote: galjotsko delo / v samosvoj rod so se sčasoma pomešali galjotski ostanki iz krdel tolminskega grofa ♪
26.      generálica  -e ž (ȃ) zastar. generalova žena: stare grofice in generalice ♪
27.      gnáda  -e ž (ȃ) 1. zastar. milost: prositi gnado in mir; božja gnada ∙ zastar. sonce je šlo za božjo gnado je zašlo 2. nekdaj naslov za fevdalnega gospoda: grofovska gnada nas je poslala sem / kot nagovor vaša gnada! ♪
28.      goríški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Gorico: goriške češnje / goriška grofija ♪
29.      gŕb  -a m (ȓ) stalni simbolični znak države, mesta, plemiške rodbine: nad vrati je bil pritrjen grb; v grbu so imeli orla; državni, plemiški grb; grb celjskih grofov; grb mesta Ljubljane ♪
30.      higro...  prvi del zloženk nanašajoč se na vlago: higrofit, higrograf, higroskop ♪
31.      híšna  -e ž (ȋ) nekdaj najeta ženska, navadno v mestu, za pospravljanje sob in osebno strežbo: hišna pri grofici // star. gospodinjska pomočnica, sobarica ♪
32.      hlápec  -pca m (ȃ) 1. stalno najet moški na kmetiji za pomoč pri kmečkih delih: imajo hlapca in deklo; šel je (služit) za hlapca; obnašal se je kot hlapec surovo, prostaško; z menoj že ne boš ravnal kot s hlapcem brezobzirno, ponižujoče / konjski hlapec ki skrbi za konje; mali hlapec ki opravlja lažja, preprostejša dela; veliki hlapec ki vodi druge hlapce na kmetiji / zastar. grof je sklical svoje hlapce oborožene služabnike, najemniške vojake // ekspr. podrejen, odvisen človek: hoteli so, da bi postali njihovi hlapci; pren. ne bodi hlapec tujih idej 2. slabš., navadno s prilastkom kdor je pretirano vdan nadrejenim: Pokazali ste mi, kaj je moj posel - iz hlapcev napraviti ljudi (I. Cankar); hlapec okupatorja, režima 3. kar se rabi kot opora, podstava, pomoč pri kakem delu: gospodinja je naslonila burkle na hlapca in porinila lonec v peč / stal je na hlapcu in jemal snope iz kozolca na (zdevalnem) stolu / s hlapcem si je sezul škornje z zajcem ♪
33.      húba  -e ž (ú) 1. v fevdalizmu posestvo, ki obsega približno 15-20 ha: najemniki na grofovskih hubah; razdelitev zemljišča na hube ♦ zgod. kraljevska huba fevdalcu podeljena nemška kolonizacijska enota, ki obsega približno 50 ha 2. nar. severozahodno posestvo, kmetija: imeti, prodati hubo; živeti na hubi ♪
34.      imeníten  -tna -o prid., imenítnejši (ȋ) 1. ekspr. ugleden, premožen: imeniten človek; pri njem so kupovali najimenitnejši meščani / njegova nevesta je iz imenitne hiše 2. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v veliki meri: imeniten avtomobil; imenitna obleka; pripravili so mu imenitno kosilo / pojdi še ti plavat, voda je imenitna / knjiga je pisana v imenitnem jeziku zelo pravilnem, izrazno zelo bogatem // ekspr. ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: on je imeniten krojač / imeniten pesnik // glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: napraviti imeniten načrt / imenitna misel 3. ekspr. ki prinaša velike gmotne koristi: imeniten poklic; dobil je imenitno službo 4. knjiž. plemiški, plemenitaški, gosposki: ima imenitne prednike / biti imenitnega rodu / imeniten grof 5. zastar. bistven, pomemben, poglaviten: imenitni dogodki iz njegovega življenja; imenitni slovenski pesniki; ta stvar je silno imenitna imenítno 1. prislov od imeniten: nalogo je imenitno opravil; imenitno živeti; imenitno oblečena ženska 2. v povedni rabi izraža veliko navdušenje nad čim: imenitno bo, če boš dobil to službo / elipt. imenitno, da te spet vidim / kot vzklik «naši so zmagali!» »Imenitno«; sam.: to je nekaj imenitnega; delati se imenitnega ♪
35.      izbórnik  -a m (ọ̑) zgod., navadno v zvezi knez izbornik volilni knez: mejni grofje in knezi izborniki ♪
36.      izključljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da izključiti: naprava je izključljiva 2. zastar. izključen: izključljiva pravica predsednika izključljívo prisl.: plesal je izključljivo z grofinjo ♪
37.      knéginja  tudi knegínja -e ž (ẹ̑; í) 1. v nekaterih deželah plemkinja, za stopnjo višja od grofice: bogata kneginja; kneginja in grofica 2. knezova žena: knez in kneginja ♪
38.      knéz  -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih deželah plemič, za stopnjo višji od grofa: zbrali so se baroni, grofi in knezi // vladar kneževine: voliti kneza / postal je knez 2. rel., v zvezi cerkveni knez, nekdaj visok cerkveni dostojanstvenik: sprejema so se udeležili tudi cerkveni knezi ◊ zgod. deželni knez v fevdalizmu vladar v posamezni deželi; volilni knez v rimsko-nemškem cesarstvu vsak od sedmih fevdalcev, ki je imel pravico voliti novega vladarja; zool. knez pisana morska riba z dolgo hrbtno plavutjo, Coris julis ♪
39.      kontésa  -e ž (ẹ̑) grofica: kontesa in njena hči / poročil se je s konteso z grofovo hčerjo ♪
40.      lasúljast  -a -o prid. (ú) nav. ekspr. nanašajoč se na lasuljo: podobe grofovih lasuljastih prednikov / lasuljaste kroglice regrata ♪
41.      ljubovánje  -a s (ȃ) zastar. ljubimkanje, vlačuganje: razuzdano ljubovanje; ljubovanje grofa in spletične ♪
42.      márka  -e ž (ȃ) 1. denarna enota Zvezne republike Nemčije, Nemške demokratične republike, Finske: vstopnina je pet mark / finska, nemška marka // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: šop mark 2. raba peša znamka: s starih pisem je potrgal marke / razdeljevati blago po markah / zastar. (pasja) marka (pasja) znamka ◊ grad. marka oznaka za kakovost betona; zgod. marka v frankovski državi večja grofija ob državni meji; pri starih Germanih najmanjša teritorialna enota pri prehodu iz rodovnega v fevdalni red, srenja ♪
43.      márof  -a m (ā) nižje pog. pristava: grof je šel pogledat, kako gospodarijo na njegovih marofih / za dolgim marofom stoji kozolec ♪

   1 19 44