Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Graf (276-300)


  1.      anastátičen  -čna -o prid. (á) tisk., nekdaj nanašajoč se na prenos originala na litografski kamen brez fotografiranja: anastatični ponatis ♪
  2.      aparát  -a m (ȃ) 1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / redko na letališču so pristajali lovski aparati letala // pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat 2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat ♦ šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice 3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat; povečevati, vzdrževati državni aparat; policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat 4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat ♪
  3.      aplikácija  -e ž (á) 1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere; to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje 2. knjiž. uporaba, uveljavitev: poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov; aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu 3. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju: našiti aplikacije; obleka z aplikacijami; aplikacija iz usnja ♦ šol. začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu ♪
  4.      apostróf  -a m (ọ̑) lingv. grafično znamenje v obliki vejice za označevanje izpuščene črke, opuščaj ♪
  5.      asterísk  -a m (ȋ) tisk. grafično znamenje v obliki zvezdice ♪
  6.      astroláb  tudi astrolábij -a m (ȃ; á) astr., nekdaj priprava za merjenje kotnih razdalj na nebu: z astrolabom ugotoviti geografsko širino / astrolab s prizmo tej pripravi podoben instrument ♪
  7.      ateljé  -ja m (ẹ̑) delavnica umetnikov, zlasti slikarjev in kiparjev: ima svoj atelje; postaviti atelje; slikarski atelje / filmski, projektivni atelje // delavnica obrtnikov: fotografski atelje; modni atelje salon; atelje za umetniško fotografijo ♪
  8.      átlas 1 -a m (ā) zbirka zemljevidov, slik iz določene stroke v obliki knjige: izdati, sestaviti atlas; geografski, zgodovinski atlas; dialektološki atlas; anatomski atlas v barvah ♪
  9.      avto... 2 ali ávto... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na sam, lasten, sam od sebe: avtodidakt, avtodidaktičen; avtobiografija, avtobiografski, avtokritika; avtomat, avtomatizacija ♪
  10.      ávtorski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na avtorje: avtorske korekture; objava avtorskega dela / avtorski honorar; avtorska pogodba / avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic ♦ biblio. avtorsko kazalo kazalo, urejeno po imenih avtorjev; jur. avtorske pravice po mednarodnih predpisih določeno avtorjevo lastništvo pravic; avtorsko pravo pravo, ki ureja pravice avtorjev; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov; zal. avtorski izvodi izvodi, ki jih dobi avtor ob izidu svojega dela zastonj ♪
  11.      bakroréz  -a m (ẹ̑ ẹ̄) um. grafična tehnika, pri kateri graviranje v bakreno ploščo omogoča ostro črtno risbo: uspehi bakroreza in monotipije // odtis v tej tehniki: razstava starih bakrorezov ♪
  12.      bakrorézen  -zna -o (ẹ̄ ẹ̑) pridevnik od bakrorez: bakrorezna grafika ♪
  13.      balásten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na balast, odvečen: balastne biografske podrobnosti ♦ navt. balastni tank tank, v katerega se načrpa morska voda za obremenitev premalo obtežene ladje ♪
  14.      baríten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na barit: baritna ploščica ◊ grad. baritni beton beton, ki mu je dodan barit; kem. baritno belilo bela pigmentna barva; papir. baritni papir zelo bel brezlesni papir za ofsetni tisk ali fotografije ♪
  15.      barográm  -a m (ȃ) meteor. trak, na katerega riše barograf krivuljo zračnega pritiska ♪
  16.      bárvast  -a -o prid. (ȃ) 1. ki vsebuje barvo; barven: barvasti svinčniki; barvaste krede / barvasto prebivalstvo barvnopolto / barvaste kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvasta metalurgija // ki je v barvah, ant. črno-bel: barvast posnetek; barvasta fotografija 2. ki se mu da drugačna barva, kot jo ima navadno: barvast papir; barvasta tkanina; barvasto steklo ♪
  17.      bárven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barvo: barvni kontrasti, odtenki; ubranost barvnih tonov; barvna harmonija; široke barvne ploskve / barvna snov; barvno sredstvo / barvna lestvica, skala ♦ med. barvna slepota nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; tisk. barvni valj // ki vsebuje barvo: barvni trak za pisalni stroj; barvni svinčniki / človek barvne polti človek, ki ni bele rase / barvne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvna metalurgija // ki je v barvah, ant. črno-bel: barvni diapozitiv; cinemaskopski barvni film; barvna fotografija; barvna televizija / barvni kliše, lesorez, tisk bárvno prisl.: barvno dognana slika; barvno vzorčaste tkanine ♪
  18.      beléžka  -e ž (ẹ̑) 1. kratek zapisek, opomba: delati si beležke; stenografska beležka / beležka o ruski književnosti 2. beležnica: zapisovati si rede v beležko ♪
  19.      besednjákar  -ja m (ȃ) star. leksikograf, slovarnik: znan slovničar in besednjakar ♪
  20.      bibliofilíja  -e ž (ȋ) ljubezen do (zbiranja) knjig: ni mogla razumeti njegove bibliofilije / bibliografija in bibliofilija ♪
  21.      bienále  -a m (ȃ) vsako drugo leto prirejena umetniška razstava ali prireditev: glasbeni bienale; tretji grafični bienale; udeleženci bienala ♪
  22.      bio...  ali bío... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na življenje, živo bitje, živo sploh: biograf, biološki; biogen, biofizika, biokemik / mikrobiologija ♪
  23.      blankét  -a m (ẹ̑) redko neizpolnjena tiskovina, golica: izpolniti blanket; telegrafski blanket; blanket čeka ♪
  24.      blískati  -am nedov., tudi bliskájte; tudi bliskála (í) 1. v presledkih močno zasvetiti: svetilnik bliska v temi; preh. mornar bliska sporočilo / brezoseb. bliskalo se je in grmelo; za goro se bliska 2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: okno, rosa (se) bliska v soncu; oči (se) mu bliskajo od jeze / veselo bliska s črnimi očmi / bliskala je z očmi po ljudeh jezno ali živahno pogledovala // ekspr. prikazovati, gibati se v iskreči se svetlobi: beli zobje se ji bliskajo izza rdečih ustnic / skozi prste ji je bliskal vesel pogled; jeza bliska iz oči ● ekspr. kolne, da se vse bliska zelo; tepejo ga, da se mu kar bliska pred očmi vidi svetlo in temno; pog. fotografi bliskajo z aparati fotografirajo z uporabo bliskovne luči bliskajóč -a -e: bliskajoče čelade, luči ♪
  25.      blískoven  -vna -o prid. (ȋ) star. bliskovit: spustiti se v bliskoven dir / bliskovna sprememba ◊ elektr. elektronska bliskovna žarnica plinska žarnica, ki da močno trenutno svetlobo; fot. bliskovna luč priprava za močno trenutno osvetlitev pri fotografiranju ♪

   151 176 201 226 251 276 301 326 351 376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA