Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Graf (251-275)
- telegrafíst -a m (ȋ) kdor se (poklicno) ukvarja s sprejemanjem in oddajanjem sporočil po telegrafu: dela kot telegrafist / radijski telegrafist ♪
- telegrafístka -e ž (ȋ) ženska oblika od telegrafist: zaposlena je kot telegrafistka ♪
- telegráfnica -e ž (ȃ) žarg. telegrafski drog: postaviti telegrafnico ♪
- telegráfski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na telegraf, brzojaven: telegrafski drog, kabel / telegrafska centrala; telegrafsko omrežje / telegrafski znak; telegrafsko sporočilo / telegrafski promet / telegrafski naročnik / telegrafski aparat ♦ ptt telegrafski oddajnik, sprejemnik oddajnik, sprejemnik, ki posreduje sporočila s kodiranimi znaki; sinhronski (telegrafski) sistem sistem, pri katerem se v oddajnem in sprejemnem aparatu mehanizmi vrtijo z isto hitrostjo, sinhrono 2. ekspr., navadno v zvezi s slog, stil zelo zgoščen, jedrnat: v telegrafskem slogu napisan odgovor / obnoviti zgodbo v
telegrafskem stilu telegráfsko prisl.: telegrafsko sporočiti ♪
- termográf -a m (ȃ) teh. priprava za zapisovanje temperature: odčitati temperaturo na termografu ♪
- tipográf -a m (ȃ) knjiž. knjigotiskar: tipografi in knjigovezi ♪
- tipografíja -e ž (ȋ) 1. oblikovanost, oblika zlasti črk, natisnjenega besedila: določiti, izbrati tipografijo; lepa, okusna tipografija 2. knjiž. tiskarstvo: začetki kitajske tipografije ◊ tisk. tiskanje s tipami ♪
- tipográfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tipografijo: velikost črk in drugi tipografski podatki; tipografsko oblikovanje ♦ lit. tipografska poezija poezija, ki se izraža z likovno podobo tiskarskih znakov in njihove razporeditve; tisk. tipografska mera enota za merjenje velikosti črk, širine vrst, medvrstne razdalje; tipografsko merilo kovinsko ravnilo z označenimi tipografskimi in dolžinskimi enotami tipográfsko prisl.: tipografsko lepo oblikovan plakat ♪
- tomografíja -e ž (ȋ) med. rentgensko slikanje telesnih organov v plasteh ♪
- topográf -a m (ȃ) strokovnjak za topografijo: zemljevid je izdelal znan topograf ♪
- topografíja -e ž (ȋ) 1. opisovanje, prikazovanje značilnosti zemeljskega površja, zlasti s kartami, zemljevidi: biti izveden v topografiji / izšlo je že več topografij / zgodovinska topografija Slovenije // značilnosti zemeljskega površja: topografija puščave 2. knjiž. opisovanje, prikazovanje česa glede na nahajališče: topografija spomenikov NOB / arheološka topografija ♦ um. umetnostna topografija // opisovanje, prikazovanje česa sploh: čustvena topografija glavne osebe v romanu ♪
- topográfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na topografijo: topografski sestavek / topografski znaki / topografska karta / topografski popisi umetnostnih spomenikov ◊ lit. topografska poezija poezija, ki se izraža predvsem z likovno podobo grafičnih znakov in njihove razporeditve; med. topografska anatomija anatomija, ki proučuje medsebojne prostorske odnose organov in delov telesa ♪
- umétnostnogeográfski -a -o prid. (ẹ́-ȃ) nanašajoč se na umetnostno geografijo: umetnostnogeografska področja / umetnostnogeografske značilnosti ♪
- zóogeografíja -e ž (ọ̑-ȋ) veda o geografski razširjenosti živali ♪
- zóogeográfski -a -o prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na zoogeografijo: živalstvo zoogeografske enote / zoogeografska karta ♪
- abreviatúra -e ž (ȗ) redko kratica, okrajšava: ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte ♦ biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk; muz. ustaljen znak za skrajšan notni zapis ♪
- áerofotogrametríja in aêrofotogrametríja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) geod. fotografiranje zemeljskega površja iz zraka in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: aerofotogrametrija gozdov // nauk o tem: razvoj aerofotogrametrije ♪
- áeroposnétek in aêroposnétek in áero posnétek in aêro posnétek -tka m (ȃ-ẹ̑; ȇ-ẹ̑) fotografski posnetek iz zraka ♪
- agéncija in agencíja -e ž (ẹ́; ȋ) 1. podjetje, ki opravlja posredniške posle: pomorska, potovalna, turistična agencija / trgovska agencija / mednarodna agencija za atomsko energijo; avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic 2. obveščevalni, poročevalski urad: agencija poroča; časopisna, telegrafska, tiskovna agencija / agencija Tanjug ♪
- akcènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni, stavčni akcent // grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent 2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom 3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente ♪
- akút -a m (ȗ) lingv. grafično znamenje za dolgi naglašeni samoglasnik ali za rastočo intonacijo, ostrivec: zaznamovati z akutom // rastoča intonacija ♪
- akvatínta -e ž (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega: jedkanica je kombinirana z akvatinto; barvna akvatinta // odtis v tej tehniki: razstavila je v glavnem akvatinte; zbirka akvatint ♪
- álbum -a m (ȃ) 1. knjiga za vlaganje fotografij, znamk: listati po albumu s fotografijami; družinski album; filatelistični album ♦ jur. album hudodelcev s fotografijami večjih hudodelcev 2. raba peša spominska vpisna knjiga: pesmi in risbe v dekliškem albumu 3. redko umetniški zbornik: album francoskih impresionistov / Prešernov album ♪
- amatêr -ja m (ȇ) kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim: s slikarstvom se ukvarja kot amater; fotograf, igralec amater; tečaj za voznike amaterje // slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: imajo dovolj strokovnjakov in ne potrebujejo amaterjev ♪
- amaterízem -zma m (ȋ) ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: dramski, glasbeni amaterizem; profesionalizem in amaterizem // slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: jugoslovanska kinematografija se je otresla banalnega amaterizma ♪
126 151 176 201 226 251 276 301 326 351