Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Graf (226-250)



  1.      stenodaktilográf  -a m () kdor poklicno stenografira in prepisuje stenograme na pisalni stroj: stenodaktilograf in strojepisec
  2.      stenodaktilografíja  -e ž () pisanje s stenografskimi znaki in prepisovanje stenogramov na pisalni stroj: tečaj stenodaktilografije; potrebujejo tajnico z znanjem stenodaktilografije // nauk o stenografiji in strojepisju: razvoj stenodaktilografije
  3.      stenodaktilográfka  -e ž () ženska, ki poklicno stenografira in prepisuje stenograme na pisalni stroj: zaposliti novo stenodaktilografko
  4.      stenodaktilográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na stenodaktilografijo: stenodaktilografski tečaj / stenodaktilografsko delo
  5.      stenográf  -a m () kdor poklicno stenografira: narekovati stenografu; skupščinski, sodni stenografi; sestanek slovenskih stenografov / strojni stenograf kdor piše na stenografski strojadm. debatni stenograf ki piše s hitrostjo do sto besed v minuti; parlamentarni stenograf
  6.      stenografíja  -e ž () pisava iz posebnih znakov in okrajšav za hitro zapisovanje, hitropis: pri zapisovanju uporabljati stenografijo / hodi na tečaj stenografije; učbenik stenografije // nauk o taki pisavi: razvoj stenografije ◊ adm. debatna ali govorna stenografija ki omogoča zapis do sto besed na minuto; parlamentarna stenografija ki omogoča zapis nad sto besed na minuto, parlamentarno pismo; poslovna stenografija ki omogoča zapis do osemdeset besed na minuto, poslovno pismo
  7.      stenográfinja  -e ž () stenografka: tekmovanje stenografov in stenografinj
  8.      stenografírati  -am nedov. in dov. () s posebnimi znaki in okrajšavami hitro zapisovati: zna stenografirati; stenografirati govor, predavanje stenografíran -a -o: stenografirano besedilo
  9.      stenográfka  -e ž () ženska, ki poklicno stenografira: zaposlena je kot strojepiska in stenografka; tekmovanje stenografk
  10.      stenográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na stenografijo ali stenografe: stenografski časopis; stenografski tečaj / stenografski strokovnjak / spoznati stenografski sistem; stenografski znaki; stenografska okrajšava / stenografski stroj ♦ adm. stenografsko črtovje skupina petih vzporednih črt za pisanje stenografskih znakov
  11.      stêreofotografíja  -e ž (-) fot. dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem stereoskopskih posnetkov: razvoj stereofotografije
  12.      stereográfski  -a -o prid. () geogr., navadno v zvezi stereografska projekcija kartografska projekcija, pri kateri se oddaljenosti med vzporedniki proti robu projekcije večajo, ekvator in srednji poldnevnik pa sta ravna in se pravokotno sekata
  13.      stratigrafíja  -e ž () veda o zemeljski zgodovini, ki razporeja plasti po starosti s pomočjo organskih in anorganskih ostankov: osnove stratigrafije; paleontologija in stratigrafija // razporejenost plasti po starosti: določiti stratigrafijo tega področja ◊ arheol. horizontalna stratigrafija lega plasti druga poleg druge; vertikalna stratigrafija lega plasti druga nad drugo; lingv. stratigrafija jezika razporejenost jezikovnih plasti glede na čas nastanka, prevzema jezikovnih prvin
  14.      stratigráfski  -a -o prid. () nanašajoč se na stratigrafijo: stratigrafska metoda, raziskava / stratigrafski opis najdišča / obravnavati onomastična in stratigrafska vprašanja
  15.      šapirográf  -a m () priprava za razmnoževanje odtisov s plošče, na kateri je besedilo ali risba narejena s posebnim črnilom: razmnožiti besedilo na šapirografu
  16.      šapirografírati  -am nedov. in dov. () razmnoževati na šapirografu: šapirografirati letake šapirografíran -a -o: deliti šapirografirane izvode; šapirografirano besedilo
  17.      šapirográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na šapirograf: šapirografski posnetek / šapirografsko črnilo
  18.      tahigrafíja  -e ž () biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; hitropis, brzopis: grška tahigrafija
  19.      tahográf  -a m () teh. priprava, ki zapisuje vrtilno hitrost: opremiti avtobuse s tahografi
  20.      télefotografíja  -e ž (ẹ̑-) fot. fotografija, ki nastane pri fotografiranju s teleobjektivom: telefotografija luninega površja ♦ ptt fotografski posnetek na elektromagnetni način posredovane fotografije, besedila; telefoto
  21.      telegráf  -a m () električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo, brzojav: telegraf dela, ropota / sporočiti po telegrafu / brezžični telegrafelektr. Morsov telegraf in Morzejev telegraf pri katerem piše pisalnik, ki ga proži elektromagnet, na papirni trak dolge in kratke črte v ustreznih kombinacijah; navt. ladijski telegraf priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico // urad za sprejemanje in oddajanje telegramov: vložiti zahtevo pri telegrafu, v telegrafu / pošta, telegraf, telefon [ptt]
  22.      telegráfarica  -e ž () žarg. telegrafski drog: postaviti telegrafarico
  23.      telegrafíja  -e ž () ptt prenašanje pisanih sporočil, risb, negibnih slik po telegrafskih napravah: uporaba elektromagnetnih valov v telegrafiji; prvi poskusi telegrafije / brezžična telegrafija; dupleks telegrafija ki omogoča istočasen prenos dveh sporočil v nasprotnih smereh; telegrafija z radijskimi valovi // dejavnost, ki se ukvarja s takim prenašanjem: sredstva za razvoj telegrafije
  24.      telegrafíranje  -a s () glagolnik od telegrafirati: naučiti se telegrafiranja
  25.      telegrafírati  -am dov. in nedov. () sporočiti po telegrafu, brzojaviti: telegrafirati prijatelju; telegrafiral je domov // po telegrafu oddati ali sprejeti telegrafsko sporočilo: naučiti se telegrafirati

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA