Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Grad (1.776-1.800)


  1.      svêtel  tudi svetál svêtla -o tudi -ó in svètel -tla -o [ǝu̯; druga oblika vǝt] prid., svetléjši (é ȃ é; ǝ̀) 1. po stopnji barvne izrazitosti podoben navadni, dnevni svetlobi: stene so iz svetlega lesa, strop pa iz temnega; svetli oblaki; okvir za sliko je preveč svetel; svetla lisa, ploskev / svetli lasje; žival s svetlo dlako; kupila je svetlo pohištvo / svetle kovine; svetla omaka; svetlo pivo / pesn. svetle daljave / letos so moderne svetle barve 2. ki odbija razmeroma veliko svetlobe: svetli lakasti čevlji; svetli kovanci; svetla gladina vode; rezilo je bilo svetlo / svetle kapljice znoja; ekspr. svetle solze 3. ki oddaja močno svetlobo, ima močen sijaj: svetel plamen; mesec je bil to noč zelo svetel; svetla luč; svetla zvezda / svetla zarja 4. v katerem je veliko svetlobe: svetli hodniki, prostori; soba je svetla in zračna / svetel dan; noč je bila svetla / svetel gozd z bujno podrastjo 5. ekspr. za človeka zelo prijeten: tedaj so se zanj začeli svetli dnevi; svetli trenutki življenja; svetlo doživetje / svetli spomini; svetle misli, sanje // ki vsebuje kaj lepega, dobrega, ugodnega: verovati v svetlo prihodnost; njegovo otroštvo je bilo svetlo / sončno svetla poezija // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: svetla vera; svetlo upanje 6. nav. ekspr. zelo pozitiven, posnemanja vreden: svetel lik, zgled / svetli cilji / to je eno najsvetlejših imen tistega časa / svetla ljubezen do domovine velika / svetla beseda lepa, spodbudna; svetla tradicija 7. ekspr. pozitivno, ugodno razpoložen: iz dneva v dan je bolj svetel / bil je ves svetel od nje // ki vsebuje, izraža pozitivno, ugodno razpoloženje: svetel smeh / njen obraz je bil svetel in miren // ki izraža navdušenje, občudovanje, zadovoljstvo: pogledala ga je s svetlim pogledom / njihove oči so bile svetle in vlažne od ganjenosti 8. visok, lepo zveneč: svetel glas; svetli toni; kovinsko svetel zvok ● ekspr. bil je že svetel dan, ko se je zbudil zelo pozno se je zbudil; star. uma svetli meč razum, pamet; ekspr. edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju so bila njena pisma edini lepi doživljaji; ekspr. njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini je slaven; ekspr. stvar ima svetle in temne strani dobre in slabe; ekspr. v tem času njegova zvezda ni bila več tako svetla kakor prva leta ni bil več tako slaven ◊ agr. svetlo seme podolgovato, zelo gladko seme trave čužke, ki se uporablja za ptičjo krmo; grad. svetla odprtina odprtina, določena z razdaljami med nasproti si stoječimi ploskvami odprtine; psiht. svetli trenutek (duševnega bolnika) trenutek, ko je bolnik popolnoma razsoden, se popolnoma zaveda; tisk. svetla črka tiskarska črka s tankimi potezami svetló tudi svêtlo in svètlo prisl.: svetlo goreti; svetlo pogledati koga; zapel je svetlo in toplo; svetlo pobeljeni prostori / piše se narazen ali skupaj: svetlo moder ali svetlomoder cvet; nosi svetlo siv kostim / v povedni rabi: postalo je svetlo; svetlo mu je pri duši; bilo je svetlo kot podnevi ∙ ekspr. to bo svetlo pogledal, ko bo izvedel bo zelo začuden ♦ zool. svetlo rdeči ara velika svetlo rdeča papiga z dolgim repom, Ara macao svêtli in svètli -a -o sam.: vse svetlo v njem je ugasnilo; nekaj svetlega, otroškega je v njem; star. knjigo na svetlo dati izdati, objaviti; stopiti na svetlo; oblačiti se v svetlo; odšli so še ob svetlem ko je bil še dan ♪
  2.      svetlôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na svetlobo: svetlobni pojavi; svetlobni vir; svetlobni žarek / svetlobna naprava, priprava; svetlobne rakete; svetlobno telo svetilo / svetlobni napis, signal, znak; svetlobna črta / svetlobni dražljaj / svetlobni delec; svetlobni spekter; svetlobna hitrost; svetlobna jakost ◊ avt. svetlobni odbojnik priprava, ki odbija svetlobo, če jo osvetli žaromet; bot. svetlobna sinteza fotosinteza; elektr. svetlobni izkoristek razmerje med oddanim svetlobnim tokom in prejeto električno močjo; fiz. svetlobni tok energija, ki jo izseva svetilo v eni sekundi; svetlobno leto pot svetlobe v enem letu; gled. svetlobno korito pločevinasta naprava z žarnicami različnih barv za osvetljevanje scene; grad. svetlobni jašek jašek v sredini stavbe ali ob kletnih prostorih za dovajanje svetlobe; teh. svetlobni kazalec svetlobno znamenje, ki kaže določene podatke, navadno na skali svetlôbno prisl.: svetlobno občutljiva plast ♪
  3.      svetosávski  -a -o prid. (á) v stari Jugoslaviji nanašajoč se na svetega Savo: svetosavska proslava / svetosavska nagrada ♪
  4.      svojevŕsten  -tna -o prid., svojevŕstnejši (ȓ) ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih: njen mož je svojevrsten človek / svojevrstna lepota; svojevrstno mišljenje / živi svojevrstno življenje / to je ena najsvojevrstnejših novel; ta zgradba je svojevrstno delo svojevŕstno prisl.: svojevrstno zgrajen grad ♪
  5.      svórnik  -a m (ọ̑) 1. agr. klin, ki se vtakne skozi soro, da veže z njo zadnji del voza; sornik: vtakniti svornik / svornik pri vozu 2. strojn. jeklen valjček, ki gibljivo veže ročice ali drogove; sornik: svornik je obrabljen; svornik v batu motorja 3. grad. jeklen debelejši vijak z glavo in matico za vezanje dveh, navadno lesenih gradbenih elementov: vgraditi svornik; zvrtati luknje za svornik ♪
  6.      šálter  -ja m (á) žarg. odprtina v pregradi, (večjem) oknu zaradi poslovanja s strankami; okence: stati v vrsti pred šalterjem ♪
  7.      šamotárna  -e ž (ȃ) obrat, tovarna za izdelovanje šamota: gradnja šamotarne ♪
  8.      šánce  šánc ž mn. (ȃ) zastar. obrambni nasip, okop: utrditi, zavzeti šance / šance na Ljubljanskem gradu ♪
  9.      šára 1 -e ž (á) nav. slabš. 1. malo vredni, odvečni predmeti: bajta je bila polna cunj in šare / prostor za spravljanje vsakovrstne šare / najti, vreči kaj med staro šaro; to še ni za v staro šaro je še uporabno // malo vredno blago: ta šara je vse, kar imam; kdo bo kupil tako šaro 2. malo vredni drobni predmeti: pospravila je šaro, ki jo je stresla iz torbe; pisana šara // predmeti sploh: lopa je zasedena z zidarsko šaro; pesek, kamenje in druga šara okrog hiše ● slabš. ti spadaš med staro šaro tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; žarg., grad. povišati zid za eno šaro za eno vrsto opeke, zidakov ◊ gastr. jed iz krompirja, korenja, repe, kolerabe in mesa, navadno svinjske glave ♪
  10.      šéd  -a m (ẹ̑) grad. streha, zlasti pri industrijskih objektih, ki ima v prerezu obliko trikotnikov, četrtin kroga: objekt s šedom; neskl. pril.: šed streha šedasta streha ♪
  11.      šédast  -a -o prid. (ẹ̑) grad., navadno v zvezi šedasta streha streha, zlasti pri industrijskih objektih, ki ima v prerezu obliko trikotnikov, četrtin kroga: tovarna ima šedasto streho ♪
  12.      šelè  tudi šèle prisl. (ȅ; ȅ) 1. izraža, da je čas, v katerem dejanje nastopi, poznejši, kot se pričakuje: za neprijetno novico je izvedel šele naslednji dan; šele danes mi je to povedal; obiskal nas bo šele za novo leto; vrnil se je šele okrog polnoči; zagledal ga je šele, ko se je ustavil tik pred njim / zdaj šele vem, zakaj je to storil; ekspr. on je najprej direktor, potem dolgo nič, potem šele človek 2. izraža omejenost na navedeno z izločanjem drugega pred njim: šele on mu je pokazal pravo pot; šele otroci so dali njenemu življenju pravi smisel / šele pred šolo se je spomnil na nalogo / končno stališče bo izoblikovala šele javna razprava; položaj bo jasen šele po volitvah 3. izraža pravkaršnjo izvršitev dejanja: kam spet odhajaš, saj si šele prišel / šele zaspala je, pa so jo že zbudili 4. izraža omejevanje na določeno mero, navadno manjšo od pričakovane: prehodil je šele dva kilometra; stara je šele dvanajst let; ura je šele osem / to je šele prva faza gradnje; pri branju knjige sem šele na tretji strani 5. ekspr. poudarja visoko stopnjo, mero: že zdaj je razburjen, kako bo šele ogorčen, ko bo vse izvedel; z očetom sta šele velika prijatelja; na morju mora biti šele vroče, ko že tu komaj dihamo / elipt. vsem se je prikupil, kako šele njej // navadno v zvezi kaj šele izraža močno zanikanje, zavrnitev: od strahu ni mogla narediti niti koraka, kaj šele zbežati; nimata denarja niti za hrano, kaj šele za hišo / star. takemu človeku ne bi zaupal psa, kam šele sina 6. v vezniški rabi, v časovnih odvisnih stavkih, v zvezi šele ko za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem: šele ko se je vreme izboljšalo, so odpluli; šele ko je odjezdil, je stekla v hišo; šele ko sem ponovil vprašanje, me je razumela ● star. moral sem šele premagati nasprotovanje prestrašenih prebivalcev najprej; ekspr. to bomo šele videli izraža dvom, pomislek ♪
  13.      šést  šêstih štev. (ẹ̑ é) izraža število šest [6] a) v samostalniški rabi: dvakrat tri je šest; šestim so dali nagrado / ura je šest; vstajati ob šestih zjutraj 6h; čakati od šestih do sedmih (zvečer) 18h b) v prilastkovi rabi: nastopilo je šest igralcev; šest mesecev star otrok; vožnja je trajala šest ur; tudi neskl.: izkušnje zadnjih šest(ih) let // neskl. izraža številko šest: avtobusna proga šest; tekma se je končala s šest proti pet ● ekspr. dopolnil je šest križev šestdeset let; star. vsi mu strežejo, on pa ne pet ne šest se ne zmeni za to ◊ rel. šest resnic ♪
  14.      šéstpasóvnica  -e ž (ẹ̑-ọ̑) žarg., urb. šestpasovna cesta: graditi šestpasovnice ♪
  15.      šíren  -rna -o prid., šírnejši (ȋ) ekspr. ki obstaja na razmeroma veliki površini; prostran, obsežen: širni gozdovi; širna polja / odromal je v širni svet; zaslovel je po vsej širni domovini ∙ redko širno zgodovinsko gradivo obsežno ♪
  16.      širokotelésen  -sna -o prid. (ẹ̑) antr. ki je široke telesne gradnje: širokotelesni tip človeka ♪
  17.      škárje  -rij ž mn. (ȃ) 1. orodje za rezanje iz dveh rezil, ki se ob pritisku na ročaja odpirata v obliki črke V: nabrusiti škarje; rezati, striči s škarjami; konica, uho škarij / kleparske, krojaške, vrtnarske škarje; ovčje škarje za striženje ovc; vrtne škarje; škarje za živo mejo; škarje za pločevino / ročne škarje // teh. stroj za rezanje, striženje pločevine: škarje so se pokvarile / strojne škarje 2. kleščam podoben prvi par nog pri nekaterih rakih: rak zgrabi hrano s škarjami / jesti meso z repa in škarij 3. ekspr. položaj med dvema postrani približujočima se nevarnostma: žarometa sta dobila letalo v škarje; vsekakor moramo priti iz tankovskih škarij / škarje, v katerih so se znašli, so se vse bolj zapirale položaj med približujočima se nevarnostma je postajal vse bolj brezizhoden; avtomobil je prišel, vozil v škarje v položaj pri prehitevanju, ko se vse bolj približuje nasproti vozeče vozilo / dobiti koga z nogami v škarje // navadno s prilastkom položaj med dvema nasprotujočima si stvarema sploh: v škarjah med udobnostjo in hitrostjo so se avtomobilski proizvajalci odločili za drugo; biti v škarjah želja in dolžnosti 4. ekon., navadno s prilastkom neusklajenost, nesorazmerje: škarje med cenami industrijskih izdelkov in kmetijskih pridelkov / škarje cen se odpirajo neusklajenost, nesorazmerje se veča, zapirajo neusklajenost, nesorazmerje se manjša ● ekspr. filmu škarje ne bi škodile krajšanje; ekspr. imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem; žarg., šport. narediti škarje dvigniti smuči med letom v različni višini; ekspr. mojster je spet segel po škarjah spet začel rezati, striči; postavljati mlaj s škarjami z drogovoma, spetima na enem koncu v obliki črke V ◊ agr. škarje podolgovata kosa lesa, pritrjena v obliki črke V na zadnji konec ojesa, s konci krakov pa na sprednji del voza; etn. nastaviti, poslati škarje med mlačvo ob pripravljanju slame za streho naskrivaj nastaviti, poslati navzkriž povezani palici, obroč in bat skupaj z nekaj pijače, štrukljev, cvetjem in posmehljivim pismom; grad. streha na škarje streha, pri kateri sta na škarnike, strešne tramove z obeh strani vodoravno pribita po dva vzporedna ploha; les. škarje stroj za obrezovanje furnirja; zlagati deske v škarje zlagati jih v obliki črke V ali X; teh. škarje okovje z dvema krakoma, navadno v obliki črke V, za omejevanje odpiranja določene plošče; vrata (pri omari) na škarje; tisk. krožne škarje stroj za razrezovanje lepenke z okroglimi noži, ki se vrtijo ♪
  18.      škárjevec  -vca m (ȃ) nar. ruševec: škarjevec je spet zapel ◊ grad. škarnik ♪
  19.      škárnik  -a m (ȃ) grad. tram ostrešja, ki sega od slemena do kapa: od ostrešja so ostali samo ožgani škarniki; pribiti letve na škarnike ◊ zool. ptica ujeda rjave barve, z dolgim škarjastim repom, Milvus ♪
  20.      škárpa  -e ž (ȃ) zid med dvema višinama zemljišča za preprečevanje usipanja, drsenja zemlje: graditi, zidati škarpo; betonska, kamnita škarpa; obcestna, obrežna škarpa ♪
  21.      škátla  -e ž (ȃ) 1. posoda kvadraste, valjaste oblike, navadno s pokrovom, iz kartona, pločevine za shranjevanje, embalažo: odpreti škatlo; zlagati izdelke, pisma v škatlo; kartonska, pločevinasta škatla / konzervne škatle; šivalna škatla; škatla za jestvine // vsebina škatle: pojesti škatlo piškotov 2. pog. zunanji varovalni, vezni del kakega predmeta, naprave; ohišje: občutljivi del mehanizma je v škatli; škatla radijskega aparata / škatla avtomobila karoserija 3. slabš., navadno s prilastkom škatli podobna hiša, stavba: zdaj gradijo same škatle / stanuje v eni od stanovanjskih škatel // vozilo, zlasti slabo: ladja je bila stara škatla / pločevinasta škatla avtomobil, avtobus ● nar. škatla past za polhe; žarg., arhit. škatla škatli podoben sestavljiv pohištveni element; žarg., obrt. škatla omarica za roleto; slabš. ugasni no to škatlo radijski, televizijski sprejemnik; žarg., les. okenska škatla okenski okvir ◊ etn. škatla plitev barjanski čoln z ravno, oglato zadnjo stranico; muz. škatla priprava s pokrovom in ročajem za prenašanje violine, čela; trg. zložljiva odpremna škatla zložljiva embalaža za knjigo, izdelek iz kosa kartona, valovite lepenke; voj. dimna škatla posoda, napolnjena s snovjo, ki pri izgorevanju daje velike količine dima za maskiranje ♪
  22.      škofjelóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Škofjo Loko: škofjeloški grad ♦ etn. škofjeloški kruhek pecivo iz ržene moke in medu, oblikovano navadno v izrezljanih lesenih modelih; lit. škofjeloški pasijon in Škofjeloški pasijon ♪
  23.      škrbína  -e ž (í) 1. zelo poškodovan, okrušen zob, navadno ostrih robov: škrbina me boli; zadaj ima samo še škrbine; izpuliti škrbino; rjava škrbina / ekspr. čeprav hodim k zobozdravniku, me škrbine še kar naprej bolijo zobje / pri smehu je kazala škrbine zob ∙ pog., ekspr. dati ga na škrbino piti alkoholno pijačo // takemu zobu podobna skala, vzpetina: splezati na škrbino; na škrbinah nad seboj so zagledali gamse / skalna škrbina // ekspr. kar je temu podobno sploh: od nekdaj mogočnega gradu je ostala samo škrbina 2. vrzel v zobovju: težko govori, ker mu jezik uhaja skozi škrbino // ekspr. vrzel sploh: hišo so podrli, ostala je nezazidana škrbina ♦ alp. oster, globoko zasekan presledek v grebenu 3. poškodba, zlasti na ostrih robovih česa: kosa, sekira ima škrbine ♪
  24.      škrípati  tudi škripáti -ljem in -am, in škrípati -ljem in -am nedov. (í á í; í) 1. zaradi trenja, drgnjenja dajati kratke, visoke glasove: da pod ne bi škripal, si je sezul čevlje; tako se premetava, da škriplje postelja; vrata, zavore neprijetno škripljejo / čevlji, podplati mu pri hoji škripljejo / pesek, sneg škriplje; brezoseb. sneg je bil tako trd, da je škripalo pod nogami // s trenjem, drgnjenjem povzročati kratke, visoke glasove: ne škriplji s peresom; med spanjem škriplje z zobmi / v travi so škripali murni 2. ekspr. škripajoč se premikati: star tramvaj je škripal po ozki ulici 3. slabš. igrati, zlasti na violino: škripal je vedno isto melodijo / škripati na violino 4. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: preskrba zadnje čase škriplje / v gradbeništvu že dalj časa škriplje so velike težave; v njunem zakonu nekaj škriplje zakonca se ne razumeta dobro 5. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: kar škripal je (z zobmi) od jeze, ogorčenja, zavisti ● ekspr. pozimi, ko je vse škripalo, so se volkovi večkrat približali vasi ko je bilo zelo mrzlo; ekspr. bil je tiho, sam pri sebi pa je škripal z zobmi se je zelo jezil; ekspr. vsaj molči, je škripal jezno govoril ◊ lov. divji petelin škriplje poje zaključni del svojega speva; brusi škripáje: dvigalo se je škripaje ustavilo škripajóč -a -e: škripajoč so se odprla vrata; škripajoče kolo ∙ ekspr. škripajoč mraz hud, velik ♪
  25.      šmárnica  -e ž (á) 1. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti: nabirati šmarnice; šopek šmarnic 2. samorodna trta z velikimi listi in zlato rumenimi grozdi z zelo gostimi jagodami: vinograd je zasajen s šmarnico // vino iz grozdja te trte: kozarec šmarnice; škodljivost šmarnice 3. nar. rdeče zeleno jabolko, ki dozori sredi meseca avgusta: obirati šmarnice 4. zool. majhna ptica pevka, zgoraj sive, po trebuhu belkaste barve, Phoenicurus ochruros: tam so gnezdile šmarnice 5. mn., rel. pobožnost v čast Mariji meseca maja: iti k šmarnicam / brati šmarnice nabožno knjigo, ki se bere pri tej pobožnosti ♪

   1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA