Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Gon (57-81)


  1.      blagonaklónjenost  -i ž (ọ́) star. dobrohotna, prijateljska naklonjenost: izkoristil je blagonaklonjenost svojega gospodarja / biti neodvisen od blagonaklonjenosti drugih ♪
  2.      blagonôsen  -sna -o prid. (ó ō) zastar. ki prinaša dobiček, korist; donosen: ti posli so zelo blagonosni // koristen, dobrodejen: blagonosni vpliv; njegovo blagonosno delovanje / blagonosni sončni žarki ♪
  3.      blagonráven  -vna -o prid. (á ā) zastar. ki je blage, poštene nravi: krepostna in blagonravna dama ♪
  4.      blagonrávje  -a s (ȃ) zastar. blaga, poštena nrav: po blagonravju ga je malokdo dosegal ♪
  5.      blagonrávnost  -i ž (á) zastar. lastnost blagega, poštenega človeka: bil je znan po blagonravnosti ♪
  6.      bogonósec  -sca m (ọ̑) knjiž. kdor nosi, razširja idejo o bogu ♪
  7.      diagonál  -a m (ȃ) tekst. tkanina z izrazito vtkanimi diagonalnimi črtami ♪
  8.      diagonála  -e ž (ȃ) 1. geom. črta, ki veže oglišči mnogokotnika, ki nista na isti stranici, ali oglišči telesa, ki nista na isti mejni ploskvi: kockina diagonala; diagonala pravokotnika / hoditi po diagonali iz kota v kot; reflektorji so nameščeni v diagonali / ekspr. brati po diagonali na hitro, ne strnjeno 2. šah. poševna vrsta zaporednih polj iste barve na šahovnici: odpreti, zasesti diagonalo; bela diagonala / velika diagonala ki poteka iz kota v kot ♪
  9.      diagonálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na diagonalo: diagonalni prerez, presek; diagonalna smer / diagonalna kompozicija portreta ♦ šport. streme na diagonalni vlek streme, ki priteza čevelj na smuči poševno navzdol diagonálno prisl.: hoditi diagonalno po sobi; presekati ravnino diagonalno ♪
  10.      dogòn  -ôna m (ȍ ó) vodenje živine na določeno mesto: dogon živine na pašnik; dogon živine za odkup / teža živali ob dogonu ♪
  11.      dogoníti  -gónim dov. (ȋ ọ́) redko končati pogon: psi so dogonili; dogoniti divjad ♪
  12.      dogónski  -a -o (ọ̑) pridevnik od dogon: pripeljati živino na dogonsko mesto ♪
  13.      dolgonóg  -a -o [u̯g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolge noge: fant je suh in dolgonog; dolgonoga ženska / dolgonoga žirafa ♦ zool. dolgonogi pajek pajek z dolgimi nogami, ki živi v hišah, Pholcus phalangoides ♪
  14.      dolgonós  -a -o [u̯g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolg nos: dolgonos deček; ženska je bila majhna in dolgonosa ♪
  15.      dolgonósec  -sca [u̯g] m (ọ̑) ekspr. kdor ima dolg nos: kako se mi je posmehoval ta dolgonosec! ♪
  16.      dolgonóska  -e [u̯g] ž (ọ̑) ekspr. ženska, ki ima dolg nos: oženil se je s tisto dolgonosko; pren., pesn. goska dolgonoska ♪
  17.      dolgonóžec  -žca [u̯g] m (ọ̑) ekspr. žival z dolgimi nogami ♪
  18.      dolgonóžen  -žna -o [u̯g] prid. (ọ̄) dolgonog: dolgonožen komar ♪
  19.      dragonáda  -e ž (ȃ) zgod. nasilno pokatoličevanje protestantov z naseljevanjem vojakov v 17. stoletju: bili so žrtve zloglasne dragonade ♪
  20.      dragónar  -ja m (ọ̑) 1. dragonec: oddelek dragonarjev // ekspr. postavna, navadno tudi odločna ženska: ta ženska je pravi dragonar 2. pas na hrbtni strani oblačila, prišit samo na koncih: plašč z dragonarjem ♪
  21.      dragónec  -nca m (ọ̑) nekdaj vojak konjeniške enote: potrdili so ga k dragoncem; četa dragoncev; pije ko dragonec veliko, zelo ♪
  22.      dragónski  -a -o (ọ̑) pridevnik od dragonec: dragonski polk, poročnik ♪
  23.      drúgonagrajênec  -nca m (ū-é) kdor dobi drugo nagrado: čestitati drugonagrajencu ♪
  24.      drugonároden  -dna -o prid. (á) nanašajoč se na drug narod: drugonarodna ljudstva / drugonarodna revolucionarna gibanja ♪
  25.      dúgong  -a m (ȗ) zool. velik rastlinojedi morski sesalec s topim gobcem, Dugong: avstralski, rdečemorski dugong ♪

   1 7 32 57 82 107 132 157 182 207  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA