Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Gon (26-50)
- gónjenje -a s (ọ́) glagolnik od goniti: gonjenje živine na pašo / gonjenje sovražnika / redno gonjenje živine ♪
- gonôba -e ž (ó) zastar. uničenje, poguba: gonoba prihaja od vseh strani ♪
- gonôben -bna -o prid. (ó ō) zastar. uničujoč, poguben: gonoben potres ♪
- gonobílka -e [u̯k] ž (ȋ) star. uničevalka: smrt gonobilka ♪
- gonobíti -ím nedov. (ȋ í) star. uničevati, pogubljati: bolezni so gonobile otroke; gonobiti sovražnike gonobèč -éča -e: gonobeč plamen; gonobeča sila ♪
- gonohorízem -zma m (ȋ) biol. enospolnost ♪
- gonokók -a m (ọ̑) med. mikrob, ki povzroča gonorejo: uničiti gonokoke ♪
- gonoréja -e ž (ẹ̑) med. nalezljiva spolna bolezen z gnojnim izcedkom, kapavica: ima gonorejo ♪
- gonoróičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na gonorejo: gonoroičen izcedek / gonoroično vnetje ♪
- gonoróik -a m (ọ́) med. kdor ima gonorejo ♪
- gónski in gônski -a -o prid. (ọ̑; ō) nanašajoč se na gon: gonske sile osebnosti / gonsko življenje ♪
- gónta -e ž (ọ̑) zastar. kalana deščica za pokrivanje streh; skodla ♪
- agón -a m (ọ̑) pri starih Grkih tekmovanje v telesnih vajah ali v umetnostih: gimnični, muzični agoni; pren., knjiž. dramatično dogajanje kot agon moralnih moči ♪
- agonálen 1 -lna -o (ȃ) pridevnik od agonija: agonalni stadij bolezni ♪
- agonálen 2 -lna -o (ȃ) pridevnik od agon: agonalne prireditve ♪
- agoníja -e ž (ȋ) smrtni boj, umiranje: v kratkem bo nastopila agonija; agonija traja že več ur; bolnik je v agoniji; pren. stari svet je bil v agoniji; družbena agonija ♪
- algónkij -a m (ọ̄) geol. mlajše obdobje praveka, v katerem so nastajale usedline z jasnimi sledovi življenja: skladi algonkija ♪
- análogon -a m (ȃ) knjiž. analogen, podoben pojav ali predmet: knjiga naj bi bila analogon jubilejnemu zborniku ♪
- antagoníja -e ž (ȋ) redko antagonizem: antagonija med starimi in mladimi ♪
- antagoníst -a m (ȋ) kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi; nasprotnik, tekmec: v jezikovnem pogledu je bil njegov antagonist; kot antagonista si v romanu stojita nasproti oče in sin ♦ gled. nosilec nasprotne igre v drami, protiigralec ♪
- antagonístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na antagonizem: antagonistični elementi v mednarodnih odnosih; dva antagonistična estetska nazora; antagonistični razredi v družbi; antagonistična sila ♦ anat. antagonistične mišice mišice, ki na istem organu opravljajo nasprotno funkcijo ♪
- antagonízem -zma m (ȋ) nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi: generacijski, nacionalni, razredni antagonizem; antagonizmi v medsebojnih odnosih; antagonizem med socializmom in kapitalizmom ♪
- aragónec -nca m (ọ̑) min. aragonit ♪
- aragonít -a m (ȋ) min. rudnina rombični kalcijev karbonat ♪
- árgon in argón -a m (ȃ; ọ̑) kem. žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Ar: z argonom polnjene žarnice ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226