Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Glina, reka (389-413)


  1.      prerèk  -éka m (ȅ ẹ́) star. prerekanje: zaradi takih prerekov lahko pride še do pravde ♪
  2.      preréka  -e ž (ẹ̑) 1. redko prerekanje: prereke in spori 2. knjiž. razprava, razpravljanje: poznavalca literature sta začela prereko; prereke znanstvenikov ♪
  3.      prerékanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od prerekati: prerekanje trditev nasprotne stranke / knjiga je vzbudila veliko zanimanja in prerekanja / izzvati prerekanje; prerekanje z nasprotniki; prerekanje, prepir in pretep ♪
  4.      prerékati  -am nedov. (ẹ̑) 1. jur. zanikovati, ne priznavati: toženec prereka obdolžitev; prerekati nasprotnikove trditve; prerekati tožbeni zahtevek 2. zastar. oporekati, ugovarjati: sosed mu prereka / prerekati izvirnosti dela prerékati se medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno ne preveč ostro: spet se prerekata; prerekajo se za nepomembne reči / včeraj se je prerekala z možem zaradi denarja ♪
  5.      prerívati 1 -am nedov. (í) porivati sem in tja: prerival je prazno posodo po mizi; prerivati zaboje prerívati se 1. s težavo se premikati skozi kaj ozkega, ovirajočega: dolgo so se prerivali skozi vrata / brezobzirno se prerivati iz dvorane, mimo česa; težko se je bilo prerivati skozi gosto grmovje; prerivati se med množico / v trolejbusu so se prerivali, da je izgubil še nekaj gumbov gnetli / ekspr. voda se preriva med skalami 2. ekspr. prizadevati si dobiti kaj, priti do česa: otroci so se prerivali za bonbone // prepirati se, prerekati se: dolgo sta se prerivala, dogovorila pa se nista nič / sosedje se pogosto prerivajo zaradi poti preriváje: živali so prerivaje se in preskakujoč druga drugo silile iz hleva prerivajóč -a -e: hotela je k vratom, prerivajoč se skozi množico; prerivajoči se ljudje ♪
  6.      preročíšče  -a s (í) pri nekaterih narodih, nekdaj svetišče, kjer svečenik v imenu božanstva izreka prerokbe: iti v preročišče po odgovor / delfsko preročišče / vprašati preročišče za nasvet ♪
  7.      presahníti  in presáhniti -em dov. (ȋ á) 1. navadno za krajši čas postati suh, brez vode: to jezero vsako leto presahne; mlaka je presahnila / studenec je presahnil // navadno za krajši čas izginiti, zlasti zaradi suše: voda v potoku poleti skoraj popolnoma presahne ♦ agr. kravi je presahnilo mleko krava nima več mleka 2. ekspr. izginiti, izgubiti se: misel na to ni nikdar presahnila / reka ljudi in avtomobilov je zvečer presahnila / beseda mu je nenadoma presahnila nenadoma je umolknil ● ekspr. solze so ji presahnile prenehala je jokati presáhnjen -a -o: presahnjen izvir / toliko je zemlja že presahnjena, da se lahko orje osušena ♪
  8.      preslabôten  -tna -o prid. (ó) preveč slaboten: preslaboten otrok; ni mogla vstati, ker je bila preslabotna / reka ima preslaboten padec ∙ knjiž., ekspr. beseda je preslabotna, da bi lahko izrazila to, kar čutijo to, kar čutijo, se ne da izraziti z besedami ♪
  9.      prestáviti  -im dov. (á ȃ) 1. narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prestaviti omaro; prestaviti rože na drugo okno; prestaviti torbo iz ene roke v drugo; prestaviti k oknu, na polico / prestaviti mejnik / prestaviti nosilce naprave premontirati / prestaviti cesto v dolino; po dogovoru bodo mejo prestavili / prestaviti nogo / prestaviti dogajanje komedije v slovensko okolje; pren. prestaviti načelo v prakso; njegove besede so jo spet prestavile v resničnost ♦ čeb. dati sate iz plodišča v medišče, da se okrepi družina, prepreči rojenje 2. uradno narediti, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju: prestaviti učitelja; želel si je, da bi ga prestavili v mesto 3. navadno z glagolskim samostalnikom določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: prestaviti odkritje spomenika; prestaviti kaj na naslednji teden / prestaviti čas obiska; prestaviti datum sestanka 4. avt. s premaknitvijo prestavne ročice povzročiti spremembo hitrosti motornega vozila: prestavil je v drugo prestavo 5. star. prevesti (v drug jezik): prestaviti roman v francoščino ● otroka je prestavila na navadno mleko začela ga je hraniti z navadnim mlekom; prestaviti (lončeno) peč znova postaviti; reka je prestavila strugo spremenila, zamenjala prestávljen -a -o: prestavljen je v drug oddelek; dobro prestavljena pesem ♪
  10.      prestávljati  -am nedov., stil. prestavljájte; stil. prestavljála (á) 1. delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prestavljati lonce, stole / prestavljati mejnike / od razburjenja je prestavljal noge ♦ čeb. dajati sate iz plodišča v medišče, da se okrepi družina, prepreči rojenje 2. uradno delati, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju: pogosto so ga prestavljali 3. navadno z glagolskim samostalnikom večkrat določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: prestavljati praznovanje / prestavljati čas odhoda 4. avt. s premikanjem prestavne ročice povzročati spremembo hitrosti motornega vozila: zaradi klanca je moral večkrat prestavljati 5. star. prevajati (v drug jezik): prestavljati iz angleščine v slovenščino ● ekspr. bil je močen, da bi gore prestavljal zelo; ekspr. bil je zelo utrujen in je komaj prestavljal noge hodil; ekspr. reka večkrat prestavlja strugo spreminja, menjava; ekspr. vse dopoldne ne delam drugega, kot lonce prestavljam kuham ♪
  11.      prestópati  -am nedov. (ọ̄) 1. s koraki prihajati čez kaj: previdno prestopati korenine; prestopal je luže in tekel naprej; prestopati po tri stopnice hkrati // prihajati na drugo stran česa: legalno prestopati državno mejo; ko so prestopali vrh, je začelo snežiti 2. med potovanjem hoditi z enega prevoznega sredstva na drugo: na Pragerskem sem moral prestopati; ljudje so prestopali z vlaka na avtobus 3. s predlogom spreminjati, menjavati a) okolje glede na delovanje, aktivnost: nogometni igralci so začeli prestopati v druge klube b) pripadnost glede na (nazorsko) prepričanje, čustvovanje: začeli so prestopati v novo vero / prestopati na nasprotnikovo stran 4. nav. ekspr. delati drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela; kršiti: prestopati pravila 5. redko presegati: prestopati dovoljeno hitrost / prestopati okvire pooblastil ● reka že prestopa bregove tekoč čez rob se pojavlja na razmeroma veliki površini; redko njegovo vedenje prestopa že vse meje presega prestópati se prenašati težo telesa z ene noge na drugo: muzal se je in se prestopal; živina v hlevu se prestopa; prestopa se kot na žerjavici / ekspr. živčno se je prestopal pred vrati hodil, se sprehajal prestopajóč -a -e: prestopajoč jarke, je le počasi napredoval; prestopajoči potniki ♪
  12.      prestopíti  in prestópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) 1. s korakom priti čez kaj: jarka ni mogel prestopiti; prestopiti kamen, na tleh ležečo vejo; prestopil je tri stopnice // priti na drugo stran česa: prestopili so reko Savo / prestopiti državno mejo 2. med potovanjem iti z enega prevoznega sredstva na drugo: v Ljubljani moraš prestopiti; prestopiti z enega letala na drugo, z vlaka na avtobus; do tukaj sem dvakrat prestopil 3. s predlogom spremeniti, menjati a) okolje glede na delovanje, aktivnost: iz tega kluba je več nogometašev prestopilo k Olimpiji; prestopiti na drugo šolo / vsa skupina je prestopila k partizanom; prestopiti na stran zaveznikov b) pripadnost glede na (nazorsko) prepričanje, čustvovanje: prestopiti v protestantsko vero / prestopiti k opoziciji; prestopil je v nasprotni politični tabor 4. nav. ekspr. narediti drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela; prekršiti: nobenega sporazuma ni prestopil; prestopiti pravilo, zakon 5. redko preseči: temperatura tam večkrat prestopi trideset stopinj Celzija / prestopiti pooblastila ● reka je prestopila bregove tekoč čez rob se je pojavila na razmeroma veliki površini; prestopiti prag ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; ekspr. letos je prestopil šolski prag je šel prvič v šolo; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom šel več k tem ljudem ◊ šport. igralec je prestopil stopil na igrišču čez črto, do katere se sme iti, gibati prestopíti se in prestópiti se prenesti težo telesa z ene noge na drugo: ni se mogel prestopiti; previdno, v zadregi se je prestopil // narediti korak: prestopil se je in stopil v lužo / ekspr. prestopi se od vrat umakni se / ekspr. samo za korak se je prestopila premaknila ● ekspr. prestopi se malo hitreje hodi, pojdi prestopívši zastar.: prestopivši prag, je začudeno obstal ♪
  13.      pretêči  -têčem dov., pretêci pretecíte; pretékel pretêkla (é) 1. v teku a) priti z enega konca na drugega: kobila je hitro pretekla dirkalno progo; preteči travnik / lahkotno preteči stopnice / pretekel je ves gozd, pa je ni našel v teku preiskal b) opraviti kako pot: pretekel je še sto metrov in se zgrudil / pot do doma je pretekel 2. v teku prečkati: srnjak je pretekel železniško progo / pot mu je pretekel zajec prekrižal 3. v teku prehiteti: kmalu je pretekel tudi prve; z lahkoto je pretekel ženske; pretekel ga je za več korakov 4. tekoč preiti: izmeriti, koliko vode preteče po kanalu v eni sekundi / narasla reka večkrat preteče cesto 5. ekspr. v teku doseči veliko, preveliko mero: koliko sem takrat pretekel, se ne da povedati 6. časovno se odmakniti: od takrat so pretekli že trije dnevi; preteklo je več let // prenehati trajati: rok za prijavo je pretekel ● knjiž. (črna) mačka mi je pretekla pot prekrižala; ekspr. še dosti vode bo preteklo, preden boš ti zrasel še veliko časa bo minilo; ekspr. voda se učisti, ko tri kamne preteče tekoča voda se zelo hitro učisti; zastar. v pridnosti je pretekel vse druge prekosil, presegel pretékel -êkla -o: ni pozabil na pretekle napore; preteklo leto; sodeloval je na preteklem svetovnem prvenstvu ∙ ekspr. o tem je treba govoriti v preteklem času tega zdaj ni ♦ lingv. pretekli čas čas za izražanje preteklega dejanja ali glagolska oblika za tako izražanje; dovršni, nedovršni pretekli čas; pretekli pogojnik; sam.: pozabiti na preteklo; žalovati za preteklim pretečèn -êna -o: po pretečenem roku pritožba ni mogoča; prišel je pretečeni teden pretekli; pretečena pot ♪
  14.      pretékati  -am nedov. (ẹ̑) 1. v teku večkrat prečkati: tukaj divjad preteka cesto 2. v teku prehitevati: pretekati počasnejše tekmovalce ● zastar. čas nam je hitro pretekal mineval; nar. streha preteka pušča; zastar. posode so preveč polne, voda preteka teče, se zliva čez rob; zastar. dolino preteka mirna reka po dolini teče; zastar. v znanju ga je pretekal prekašal, presegal ♪
  15.      pretíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. obljubljati, napovedovati komu kaj neprijetnega, hudega: pretil je, da jo bo pustil samo; mati mu je pretila s kaznijo / ekspr.: reka preti prestopiti bregove, da bo prestopila bregove; oblaki pretijo s točo // zastrašujoče zamahovati s čim: pretil mu je z dolgo palico; pretiti komu s stisnjeno pestjo 2. biti na tem, da nastopi: pretila je nevarnost gripe; preti jim finančni polom; ekspr. smrt jim preti na vsakem koraku pretèč -éča -e: preteči oblaki; njegov pogled je bil preteč; preteča kretnja; preteča nevarnost; prisl.: preteče gledati, vprašati ♪
  16.      prevíjati  -am nedov. (í) 1. na novo a) povijati: previjati otroka b) zavijati: previjati knjige c) obvezovati: previjati roko / previjati rano č) navijati: previjati trak prevíjati se knjiž. 1. s težavo iti skozi kaj ovirajočega: previjati se skozi grmovje 2. viti se, vijugati se: reka se je previjala med visokima bregovoma ● knjiž. previjal se je kakor kača zvijal ♪
  17.      prežênek  -nka m (ȇ) nar. tolminsko prerekanje, pričkanje: iz preženka je nastal prepir; preženek med pivci ♪
  18.      prežréti  -žrèm dov., prežŕl (ẹ́ ȅ) z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: molji so ji prežrli plašč // s kemičnim delovanjem povzročiti a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina mu je prežrla želodčno steno; pren., ekspr. bojijo se, da bo reka prežrla nasip b) da kaj razpade na več delov: rja je na več mestih prežrla žico prežréti se 1. z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prežrle skozi lubje 2. prenajesti se: paziti je treba, da se prašiči ne prežrejo / nizko prežrli so se, pa še godrnjajo 3. ekspr., navadno v zvezi prežreti se skozi s težavo prebrati, preštudirati: komaj se je prežrl skozi knjigo; prežreti se skozi pusto snov prežŕt -a -o: prežrto blago ♪
  19.      prihájati  -am nedov. (ȃ) 1. premikajoč se v določeno smer začenjati biti na kraju bližje komu: tiho, nekdo prihaja; videl je prihajati skupino vojakov; po cesti prihajata dve ženski; hitro, tiho prihajati / zaletel se je v avtomobil, ki mu je prihajal nasproti; z glavo je prihajal vse bližje mizi 2. s premikanjem večkrat začeti biti na določenem mestu: pogosto prihaja k nam; zakaj prihajaš tako pozno; ali prihajate od daleč / sem prihaja zaradi zabave; nasad so prihajali občudovat različni strokovnjaki; prihajati na obisk; prihaja po plačilo / prihajam s posebno prošnjo / z ritjem prihajati skozi kaj / ekspr. na mizo so prihajale najrazličnejše jedi so nosili; vlak prihaja na prvi tir; na tem mestu prihaja voda na površje izvira 3. s prevozom, prenosom začenjati biti pri naslovljencu, v naslovnem kraju: oprema za novo tovarno že prihaja; pisma redno prihajajo; prva solata že prihaja na trg / iz tovarne že prihajajo prvi avtomobili avtomobile so že začeli izdelovati 4. pri širjenju, napredovanju nahajati se kje, do kod: skozi okno prihaja v sobo hlad; iz kuhinje prihaja prijeten vonj; slab zrak prihaja tudi v sosednje prostore / iz dimnika prihaja dim; od morja prihaja grmenje; s ceste prihaja hrup; v klet prihaja malo svetlobe / z vrtanjem so prihajali vse bolj globoko 5. nav. 3. os. izraža začenjanje obstajanja, bivanja česa pri kom, kje: rdečica ji prihaja čez lica; solze ji prihajajo v oči; čutil je, da prihaja nov val bolečine / prihaja čas za setev; jesen prihaja / prihaja pomoč / brezoseb.: v mednarodnih odnosih prihaja do napetosti; med njimi večkrat prihaja do nesoglasij; prihaja do težav v preskrbi / zaradi neprevidnosti prihaja do nesreč se dogajajo nesreče 6. v zvezi z do postajati uspešen v prizadevanju, da se lahko s čim razpolaga: ne vemo, kako uporniki prihajajo do orožja / znanost prihaja do novih odkritij / z oslabljenim pomenom: kako prihajate do odločitev; prihaja do prepričanja, spoznanja, da je vse zaman 7. pog. začenjati obravnavati kaj: ne prihajaj mi več s to stvarjo, s tem smo opravili / kaj mi prihajaš vedno z istim govoriš, trdiš vedno isto; s temi načrti prihajate malo prepozno prepozno jih predlagate 8. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka a) s predložno zvezo: ta obleka že prihaja iz mode; športnik že prihaja v formo / publ. prihajati do izraza postajati bolj opazen, viden, jasen; ekspr. fant počasi prihaja k pameti začenja bolj premišljeno, razsodno ravnati; pog. ponesrečenec prihaja k zavesti se začenja zavedati; kot dediči prihajajo v poštev vsi otroci kot dediče je treba upoštevati / prihajati v spore s kom b) s smiselnim osebkom v dajalniku, s prislovno rabljenim izrazom: pog. slabo mu prihaja postaja; star. vroče, tesno jim prihaja c) zastar., s pridevnikom: prihajal je vedno bolj nemiren; dekle prihaja vsak dan lepše ● evfem. prihaja njegova zadnja ura kmalu bo umrl; ekspr. tudi za vas prihaja ura plačila tudi vi boste kaznovani; prihajati stvarem do dna popolnoma jih spoznavati; počasi je prihajal do sape je začenjal lažje dihati; pog. počasi prihajam do tega, da ni mogoče nikomur verjeti spoznavam; čuden glas mu prihaja iz grla se sliši; ekspr. to mu prihaja prav iz srca govori zelo iskreno, prizadeto; ekspr. izpod njegovega peresa prihajajo knjige ena za drugo zelo veliko piše, ustvarja; prihajati k sebi pog. ponesrečenec prihaja k sebi se začenja zavedati; pog. nahranili so jo in počasi je prihajala k sebi se je začenjala počutiti bolje; prihajati na čisto, na jasno glede česa spoznavati, ugotavljati, kakšno je; na tem kraju reka spet prihaja na dan začenja teči po površini; ekspr. počasi so prihajali z besedo na dan so začenjali pripovedovati, govoriti, kaj mislijo; ekspr. na misel so mu prihajale materine besede spominjal se jih je; premišljeval je o njih; pog. meso prihaja na mizo le ob največjih praznikih meso jedo le ob največjih praznikih; ekspr. ta drama v zadnjem času pogosteje prihaja na oder jo pogosteje uprizarjajo; na površje prihajajo napredne družbene sile uveljavljajo se; ekspr. otroci so prihajali na svet eden za drugim so se rojevali; ekspr. prihajati v konflikt s kom ne soglašati s kom, mu nasprotovati; evfem. prihaja v leta začenja se starati; publ. problem manjšin spet prihaja v ospredje postaja pomemben, pereč; prihajati v stik z delavci shajati se, družiti se, govoriti z njimi; pog. kaj mi prihajaš vedno z istimi očitki očitaš vedno isto; pog. s to stvarjo ne prihajaj več predme to stvar popolnoma odklanjam; ekspr. šele zdaj prihaja za menoj, kaj so hoteli šele zdaj začenjam razumevati; ekspr. vino prihaja za njim zaradi popitega vina postaja pijan; odtod prihaja tudi ime kraja izvira prihajajóč -a -e: prihajajoči in odhajajoči delavci; prihajajoči mrak; svetloba, prihajajoča z leve strani; sam.: nagovoriti prihajajočega ♪
  20.      prijémati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑) 1. delati, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo: v zadregi je prijemal gumbe na obleki; močno, sunkovito prijemati / prijemati koga za roko; od bolečin se je prijemala za glavo / s prsti, z rokami prijemati 2. delati, da je kaj tesno obdano z deli česa: prijemati s kleščami; prijemati znamke s pinceto / čeljusti stroja so prijemale in drobile kamenje // prihajati v tesen stik z deli česa: spodnji del ključa prijema v ključavnico / gume dobro prijemajo na suhem cestišču 3. s pritiskanjem na kaj onemogočati (enakomerno) gibanje česa: kolesa nekaj prijema, zato se ne vrtijo 4. trdno se nameščati v podlago: skala je krušljiva, zato klini slabo prijemajo; v trhli deski vijaki ne prijemajo 5. jemati komu prostost: kmalu so začeli prijemati napredne ljudi 6. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: spet me prijema kašelj; večkrat ga prijemajo krči; otroka je prijemala zaspanost // izraža nastop razpoloženja, kot ga določa sobesedilo: kaj te prijema; brezoseb. prijema me, da bi se razjokal / brezoseb. prijema jih, da bi povedali resnico radi bi 7. ekspr. odločno, z grožnjami izražati nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja: prijemal je učence zaradi izostankov; prijemajo ga, ker je zapravil toliko denarja // zahtevati od koga, da kaj pove, naredi: prijemati dolžnike, naj vrnejo denar; prijemali so jih, kdo je sodeloval pri kraji / čeprav ga bodo ostro, trdo prijemali, ne bo nič izdal 8. žarg. učinkovati, delovati: ta zdravila pri njej ne prijemajo več / preizkusiti bo treba, kako prijemajo zavore 9. rib. jemati vabe: v takem vremenu ribe ne prijemajo; pren. ženske na njegovo govorjenje ne prijemajo ● ekspr. prijemati koga za besedo zahtevati, da obljubo izpolni; ekspr. postajal je močnejši in prijemal je tudi za nekatera dela jih opravljal; ekspr. za glavo se je prijemal, ko je izvedel resnico bil je (neprijetno) presenečen, začuden; ekspr. ne prijemajte za orožje ne začenjajte se bojevati, pripravljati se na boj; ekspr. smejal se je, da se je za trebuh prijemal zelo se je smejal ◊ čeb. smreka že prijema začenja mediti prijémati se 1. podpirati se, opirati se s prijemanjem česa: prijemal se ga je, da ne bi padel; tako mu je bilo slabo, da se je pri hoji prijemal za ograjo 2. pojavljati se tesno okrog česa: bluza se preveč prijema telesa 3. ob dotiku s kako stvarjo ostajati na njej: lasje se prijemajo potnega čela; testo se prijema rok; žvečilni gumi se prijema na zobe / zdrob se pri kuhanju rad prijema 4. začenjati rasti, poganjati korenine: na novo posajeno drevje se že prijema; hitro se prijemati 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: prijema se ga nervoza; počasi se je vseh prijemala dobra volja / prijema se me strah, da se je zgodila nesreča / prijema se ga gripa obolel bo za gripo ● ekspr. ogenj se prijema tudi hiše tudi hiša začenja goreti; ekspr. vino se ga že prijema postaja pijan ♪
  21.      priobčeválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) zastar. pripovedovalec: priobčevalcu niso oporekali ♪
  22.      pripláviti  -im tudi priplavíti -ím dov., priplávil (ā ȃ; ȋ í) prinesti, naplaviti: reka priplavi deske, hlode; valovi so priplavili truplo ♪
  23.      prirékati  -am nedov. (ẹ̑) star. očitati: njemu tega ni mogoče prirekati ♪
  24.      prišíliti  -im dov. (í ȋ) narediti bolj ostro, koničasto: prišiliti konico // dati čemu koničasto obliko: prišiliti kole prišíljen -a -o 1. deležnik od prišiliti: prišiljen svinčnik 2. ekspr. koničast, stožčast: smreka s prišiljenim vrhom; okna so bila majhna, zgoraj rahlo prišiljena ♪
  25.      pritòk  -óka m (ȍ ọ́) 1. potok ali manjša reka, ki se izliva v večjo: reka ima dva pritoka; donavski pritoki; pritoki reke Save / desni pritok ki se izliva v reko z njene desne strani, gledano v smeri toka 2. glagolnik od pritekati ali priteči: hiter pritok vode je povzročil veliko škodo / velik pritok turistov / pospešiti pritok članstva / pritok denarja ♪

   264 289 314 339 364 389 414 439 464 489  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA