Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Gen (926-950)


  1.      svečeníca  -e ž (í) ženska oblika od svečenik: svečenice so varovale sveti ogenj ∙ evfem. svečenica ljubezni vlačuga, prostitutka ♪
  2.      svetóvnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost svetovnega: svetovnost te organizacije; svetovnost kakega pojava / svetovnost pesnikovega genija ♪
  3.      svínjkati  -am in svínjkati se -am se nedov. (ȋ) etn. igrati svinjko: otroci so kurili ogenj in svinjkali ♪
  4.      svíšč 2 -a m (ȋ) rastlina s posameznimi ali v socvetje združenimi, navadno modrimi zvončastimi cveti: svišč in rododendron ♦ bot. jesenski, pomladanski svišč; panonski svišč rastlina z jajčasto suličastimi listi in olistanim steblom, Gentiana pannonica ♪
  5.      šentjernéjski  -a -o [šen in šǝn] prid. (ẹ̑) zgod., v zvezi šentjernejska noč noč pred 24. avgustom leta 1572, ko je bilo v Franciji pobitih več tisoč hugenotov ♪
  6.      šíbek  stil. šibák šíbka -o stil. -ó prid., šibkéjši (í ȃ í) 1. ki ima majhno telesno moč, odpornost: šibek, onemogel človek; šibek otrok, starec; ozdravel je, toda bil je zelo šibek / v noge, v nogah je še šibek // ki ima majhno sposobnost prenašati duševne napore: moralno šibek človek; v sebi je dvomeč in šibek / šibek značaj 2. ki po splošni (telesni) razvitosti ne dosega navadne stopnje: šibek prsni koš; sesalec s šibkim zobovjem / biti šibke postave, rasti / šibke veje 3. ki dosega nizko stopnjo a) glede na delovanje ali dejavnost: šibek grelec, motor; šibka žarnica b) glede na učinek, posledico: šibek ogenj; šibek veter; sonce je še šibko c) glede na čutno zaznavnost: šibek glas; šibka svetloba č) glede na intenzivnost: šibka narodna zavest; šibko upanje / šibke možnosti za uspeh majhne; šibka volja d) glede na izrazne sposobnosti: šibek roman; šibek talent / izpovedno šibek 4. ki ne dosega zadovoljive stopnje a) glede na določen razpon: številčno šibek zbor; biti šibkega zdravja; šibko znanje / šibka vidljivost majhna; šibka zasedenost dvorane slaba b) glede na kak kriterij, normo, zahtevo: socialno šibki sloji; biti šibek v angleščini, matematiki 5. ki ima majhno mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: šibka država; šibka vojska / šibek vladar; šibka industrija 6. v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri: rad pije šibek čaj; šibka kava; šibko vino 7. elektr., v zvezi šibki tok uporaba električne energije za prenos informacij in izdelava naprav, elementov, ki to omogočajo: tehnika šibkega toka / strokovnjak za šibki tok ● ekspr. šibki spol ženske; ekspr. vsa stvar stoji na šibkih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. to je njegova šibka točka slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi; redko do vasi je šibko uro hodá slabo ◊ lit. šibka cezura cezura za nepoudarjenim zlogom šíbko stil. šibkó prisl.: žarnica šibko sveti; kričal je vedno šibkeje; sam.: izkoriščali so vdove, sirote in šibke; skrb za socialno šibke ♪
  7.      škóden 2 -dna -o prid. (ọ̄) star. ki povzroča, dela škodo; škodljiv: škodna žival / zanetiti ogenj tako, da ni nikomur škoden ♪
  8.      škrlatíti  -ím tudi škrlátiti -im nedov. (ȋ í; ā ȃ) knjiž. delati kaj temno rdeče: ogenj jim je škrlatil obraze škrlatíti se, tudi škrlátiti se knjiž. temno rdeče se odražati, kazati: nebo nad mestom se je škrlatilo ♪
  9.      špícelj  -clja m (í) 1. ekspr. vohun: špicelj je neopazno hodil za njim; bil je njihov špicelj / policijski špicelj policijski agent 2. pog. pes s kratko šilasto glavo, pokončnimi uhlji, gosto dlako in k hrbtu zavihanim repom; špic: dresiran špicelj ♪
  10.      táborski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na tabor: a) taborska oprema / taborski ogenj taborni ogenj b) taborsko obzidje / taborska cerkev c) taborski govornik / taborsko gibanje ♪
  11.      tajnovídnost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost tajnovidnega: tajnovidnost genialnega moža / tajnovidnost intuicije ♪
  12.      taktírka  -e ž (ȋ) dirigentska palica: dirigent je dvignil taktirko in pogledal po orkestru; zamahniti s taktirko; rezljana taktirka ● ekspr. mojster taktirke dirigent; publ. orkester pod taktirko znanega dirigenta vodstvom ♪
  13.      tangírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. tikati se, zadevati: to me ne tangira / gospodarske spremembe tangirajo delovno organizacijo ◊ geom. imeti v skupni točki skupno tangento, dotikati se ♪
  14.      tángo  -a m (ȃ) zmerno hiter ples v dvodobnem taktu, po izvoru iz Južne Amerike: plesati tango / argentinski tango // skladba za ta ples: zvoki tanga ♪
  15.      téhničen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na tehniko: a) tehnični izdelki / tehnični izum, napredek; tehnična pomoč; tehnično sodelovanje / tehnični kamen; tehnično in jedilno olje / tehnična izobrazba / tehnična inteligenca / tehnična in teoretična fizika; tehnična matematika / tehnični jezik, slovar / tehnični svinčnik patentni svinčnik z mino; tehnična pisava pisava s tiskanimi črkami predpisane oblike b) tehnični oddelek trgovine / tehnična opremljenost laboratorija c) tehnična izboljšava postopka, stroja / tehnični pripomočki pri pouku / tehnična dovršenost, spretnost 2. nanašajoč se na lastnosti česa glede na delovanje, uporabo: tehnični podatki o avtomobilu, stroju; aparatu so priložena tehnična navodila / tehnični predpisi; tehnični pregled proge, stavbe 3. nanašajoč se na praktično uresničitev dela, naloge: tehnični delavec, direktor, urednik; tehnično osebje / tehnična napaka, težava / teoretična in tehnična rešitev problema; tehnično delo ◊ ekon. tehnična norma norma, določena z merjenjem, izpopolnjevanjem delovnega postopka; fiz. tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2; gled. tehnična vaja preizkus likovne opreme na odru; les. tehnični les ves les razen drv; šol. tehnični pouk predmet, pri katerem se poučujejo tehnična pisava, tehnično risanje, osnove strojništva, elektrotehnike in prometne vzgoje; šport. tehnični knockout sodnikova prekinitev boksarskega boja zaradi nesposobnosti enega od tekmovalcev za boj ali obrambo; tehnične discipline discipline, zlasti atletske, pri katerih v večji meri prevladuje tehnična spretnost športnika; tehnična napaka pri košarki napaka zaradi kršitve pravil vedenja, ki jo med igro naredi igralec ali trener in se kaznuje s prostim metom; teh. tehnični prevzem strokovni ogled opravljenega dela, zlasti v gradbeništvu, pri katerem se ugotavlja skladnost izvedbe z odobrenim načrtom; tehnično risanje téhnično prisl.: tehnično obvladati kaj; tehnično dobro opremljen; sam.: pog. dogovor s tehničnim s tehničnim direktorjem ♪
  16.      téhniški  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na tehnike ali tehniko: tehniško društvo / tehniška fakulteta, šola / tehniški slovar / tehniški muzej / tehniška inteligenca / tehniška pisava pisava s tiskanimi črkami predpisane oblike / prodaja tehniškega blaga tehničnega ♪
  17.      tekáč  -a m (á) 1. športnik, ki goji tek: trenirati tekače / smučarski tekači 2. kdor je sposoben teči: fant je dober, slab tekač / konj tekač 3. kdor teče, opravljajoč kako nalogo, delo: tekači prenesejo z baklami ogenj / v nekaterih azijskih deželah tekač z rikšo // nekdaj sel, kurir, ki teče, opravljajoč svojo nalogo: poslati tekača; sporočiti novico o zmagi po tekaču / poštni, štafetni tekač / tekač pri odvetniku, v hotelu sel, kurir 4. dolga, ozka preproga, zlasti za pokrivanje hodnikov, stopnišč: razgrniti tekač; stopati po tekaču; rdeč tekač; tekač iz slame 5. žarg., šah. šahovska figura, ki se giblje v diagonalnih smereh; lovec: poteza s tekačem ◊ šport. tekač čez ovire; tekač na dolge proge; tekač v štafeti; teh. tekač priprava za obešanje zaves, ki lahko teče, drsi po vodilu ♪
  18.      ténjast  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. podoben senci: tenjasta rentgenska slika / bleda, tenjasta literarna oseba / ekspr. tenjaste roke bolnika ♪
  19.      tést  -a m (ẹ̑) 1. postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkus: opraviti test; s testom ugotavljati sposobnosti; objektivnost, veljavnost, zanesljivost testov; rezultati testov / inteligenčni test; pismeni, ustni test // postopek za ugotavljanje česa sploh: s testom določiti količino kake snovi v krvi / alkoholni test za ugotavljanje alkohola v izdihnjenem zraku, krvi 2. postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa: s testom ugotoviti brezhibno delovanje stroja 3. testiranje, preizkušanje: brezplačen test zavor 4. naloge, vprašanja za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga: pripraviti, sestaviti teste; reševanje testov; različni tipi testov ● žarg., šol. pisati test kontrolni test ◊ med. tuberkulinski test za ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo ali nanosom nanjo, tuberkulinski preizkus; ped. test znanja za ugotavljanje dosežene stopnje posameznikovega znanja; psih. interesni test za ugotavljanje posameznikovega zanimanja, nagnjenja; osebnostni test za ugotavljanje osebnostne strukture, osebnostnih lastnosti; projektivni test pri katerem se vnašajo lastna čustva, misli, težnje v nedokončano, nedodelano gradivo, projekcijski test; šol. kontrolni test s katerim se kontrolira znanje; standardizirani test ki je strokovno preizkušen in normiran ♪
  20.      tínjati  -am nedov. (ȋ) zastar. tleti: ogenj komaj še tinja / v srcu ji tinja sovraštvo ♪
  21.      tiskóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na tisk, tiskanje: tiskovni stroški; tiskovna naročila / tiskovni predstavnik; poročilo kitajske tiskovne agencije; tiskovna konferenca konferenca, na kateri daje predstavnik oblasti, organizacije ali pomembna osebnost izjave za objavo v časopisju, na radiu, televiziji; tiskovno središče središče, ustanovljeno ob navadno pomembnejšem dogodku, za zbiranje in posredovanje novic, sporočil novinarjem ♦ papir. tiskovni papir papir, namenjen za tiskanje zlasti knjig, časopisov, revij, reprodukcij; tisk. tiskovni material papir, plastična, kovinska folija, na katero se tiska; tiskovni valj trden valj, v katerega so tiskarski znaki, slike vgravirani, ujedkani ali fotokemično izdelani; (tiskovna) forma stavek ali več stavkov na eni tiskovni plošči; tiskovna napaka tiskarska napaka; tiskovna plošča tanka plošča iz kovine, gume, plastične mase, v katero so tiskarski znaki, slike vgravirani, ujedkani ali fotokemično izdelani; tiskovna pola kos papirja različne velikosti, ki se tiska; zal. tiskovni znak črka, znak v rokopisu ali natisnjenem besedilu, po katerem se izračunavata obseg in plačilo izdaje ♪
  22.      títer  -tra m (í) 1. tekst. stopnja finosti, debeline vlaken, preje: določiti titer; titer svile 2. biol., kem. koncentracija reagenta v raztopini, ki se titrira: ugotavljati titer ♦ agr. beljakovinski titer koncentracija beljakovin v mleku; med. titer relativna količina kake snovi, navadno protiteles ali antigena; titer protiteles ♪
  23.      titrácija  -e ž (á) biol., kem. postopek za določanje koncentracije raztopine z merjenjem prostornine dodanega reagenta: pri titraciji se uporabljajo steklene graduirane cevi / titracija mleka ♪
  24.      tomografíja  -e ž (ȋ) med. rentgensko slikanje telesnih organov v plasteh ♪
  25.      tónski 1 -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ton: tonska višina; tonsko zaporedje / tonska lestvica slike ● žarg., rad. tonski mojster, snemalec zvokovni mojster, snemalec; ekspr. tonska govorica glasba ◊ elektr. tonski generator naprava za proizvajanje električnih zvočnih signalov določene frekvence in napetosti; film. tonski film zvočni film; tonska kopija filma prva ozvočena kopija; lingv. tonski potek naglašenega zloga; muz. tonski način tonovski način; tonski obseg glasbila, pevskega glasu; tonski sistem sistem vseh v določeni glasbeni kulturi rabljenih tonov, razvrščenih v lestvice; (tonska) lestvica določena in v obsegu oktave urejena vrsta tonov; tonsko slikanje posnemanje naravnih zvokov v glasbi; tisk. opraviti tonsko korekturo popraviti stopnjo počrnitve na negativu ali pozitivu tónsko prisl.: tonsko stopnjevane sence; tonsko višji zlog ♪

   801 826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA