Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Gana (51-75)


  1.      filantropíja  -e ž (ȋ) ljubezen do ljudi in pripravljenost pomagati jim, človekoljubje: ne zadošča le filantropija, potrebni so socialni zakoni; zlagana filantropija ♪
  2.      fúnkcija  -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom kar mora kdo delati glede na svoj namen; naloga, vloga: odbor že opravlja svoje funkcije; družbena funkcija umetnosti; izobraževalna funkcija šole; vzgojna funkcija kazni; odmiranje državnih funkcij / vsako kolesce ima svojo funkcijo; ugotoviti funkcijo jeter v organizmu; po funkciji podobni organi / samostalnik v funkciji prislova // dejavnost v družbenem ali političnem življenju, združena navadno z določenim namenom: razrešili so ga vseh funkcij; odpovedati se funkciji; dobiti, sprejeti funkcijo; bil je znova izvoljen v isto funkcijo / tajniška funkcija; funkcija predsednika / opravljal je razne javne, politične funkcije 2. opravljanje, izpolnjevanje značilne naloge, zlasti pri kakem organu, delovanje: funkcija organa slabi; okvarjena funkcija srca / upadanje življenjskih funkcij ♦ psih. duševne funkcije temeljne oblike manifestacije človekove duševnosti v razmerju do zunanjega sveta 3. mat. količina, katere vrednost je odvisna od drugih količin, odvisna spremenljivka: narisati sliko funkcije / eksponentna funkcija; kvadratna funkcija; linearna funkcija; trigonometrična funkcija; definicijsko območje funkcije 4. knjiž. pojav, ki je odvisen od drugega: umetnost mu je najvišja funkcija duha ♪
  3.      funkcíjski  in fúnkcijski -a -o prid. (ȋ; ú) nanašajoč se na funkcijo: funkcijska dolžnost; funkcijska doba ljudske skupščine poslovna / funkcijska klasifikacija naselij / funkcijska motnja organa / funkcijska vrednost ♪
  4.      glavnína  -e ž (ȋ) 1. glavni, največji del vojaške enote: patrulja je zaostala za glavnino; izvidniške čete so se v vasi združile z glavnino; glavnina odreda se je pomikala proti severu 2. z rodilnikom glavni, največji del česa sploh: glavnina njegove literarne dejavnosti je iz časa med obema vojnama; objaviti, ponatisniti glavnino referata / redko glavnina filma, romana osrednji del, jedro ♦ anat. glavni, srednji del kakega organa; glavnina kosti, želodca 3. redko glavarina ♪
  5.      gonáda  -e ž (ȃ) nav. mn., biol. del spolnega organa, ki proizvaja spolne celice; spolna žleza: razvoj gonad ♪
  6.      grenčíca  -e ž (í) 1. grenka žgana pijača: izpiti kozarček grenčice; pren. pustila jih je s kapljo grenčice v duši 2. mineralna voda, ki vsebuje zlasti magnezijeve soli: popiti žganje z grenčico 3. redko pekoč občutek v želodcu ali požiralniku; zgaga: imam grenčico ◊ bot. rastlina z rumenimi cveti v socvetjih, ki raste na vlažnih travnikih, Blackstonia acuminata ♪
  7.      grgráti  -ám nedov. (á ȃ) 1. dajati kratke, pretrgane glasove iz grla: bolnik stoka in grgra; dojenček zadovoljno grgra; brezoseb. starcu je grgralo v grlu ∙ ekspr. v jezi je nekaj grgral nerazločno govoril // dajati glasove kot voda pri vretju: v loncu grgra voda / voda grgra med skalami grgrajoč teče 2. zadrževati in premikati tekočino v grlu z izdihavanjem zraka: grgrati raztopino hipermangana / pog. grgrati kamilice grgráje: grgraje sopsti grgrajóč -a -e: grgrajoči glasovi; grgrajoč smeh; grgrajoč vrtinec ♪
  8.      hemolíza  -e ž (ȋ) med. razpadanje rdečih krvničk in sprostitev hemoglobina iz njih: dolga operacija srca je bila tvegana zaradi hemolize ♪
  9.      hêrnija  -e ž (é) med. izstop organa ali dela organa skozi nenaravno odprtino; kila: zaradi prevelikega napora je nastopila hernija / operacija hernije ♪
  10.      hidratizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. hidratirati: nežgana glinica na zraku hidratizira ♪
  11.      hílus  -a m (ȋ) anat. del organa, kjer vstopajo in izstopajo žile, živci: pljučni hilus; hilus ledvic, vranice ♪
  12.      híperfúnkcija  -e ž (ȋ-ú) med. povečano delovanje kakega telesnega organa: hiperfunkcija hipofize ♪
  13.      hipermangán  -a m (ȃ) temno vijoličasta kristalna snov, ki se, raztopljena v vodi, uporablja za razkuževanje: raztopina, zrnca hipermangana // pog. vodna raztopina te snovi: razkužiti s hipermanganom ♪
  14.      hiperplazíja  -e ž (ȋ) med. čezmerno povečanje organa ali tkiva zaradi nastajanja novih celic: hiperplazija mladega tkiva v rani ♪
  15.      hipertrofíja  -e ž (ȋ) 1. med. povečanje organa ali tkiva zaradi povečanja celic: mišična hipertrofija; hipertrofija jeter, srca 2. knjiž. pretirano povečanje česa: hipertrofija nevažnih podatkov; hipertrofija političnih strank / hipertrofija administrativne miselnosti ♪
  16.      hípofúnkcija  -e ž (ȋ-ú) med. zmanjšano delovanje kakega telesnega organa: hipofunkcija žleze obščitnice ♪
  17.      hipoplazíja  -e ž (ȋ) med. nepopolna razvitost organa ali tkiva, zlasti spolnih organov ♪
  18.      hipotéza  -e ž (ẹ̑) nedokazana, zgolj verjetna trditev, domneva: ovreči, postaviti, potrditi hipotezo; dvomljiva, tvegana hipoteza / Kant-Laplaceova hipoteza o nastanku sončnega sistema; delovna hipoteza ki se rabi kot smernica za raziskovanje ♪
  19.      hrastovína  in hrástovina -e ž (í; á) 1. hrastov les: tesana, žagana hrastovina; pohištvo iz hrastovine 2. redko hrastov gozd: zašel je v hrastovini ♪
  20.      hŕsk  medm. (ȓ) posnema glas pri prelomu, pretrgu, trenju: hrsk, poči veja pod nogo; obleka se zatakne, hrsk, in je raztrgana; hrsk, hrsk, se je zaslišal glas korakov pod oknom ♪
  21.      ìnsuficiénca  -e ž (ȉ-ẹ̑) med. nezadostna zmogljivost organa: srčna insuficienca; insuficienca ledvic ♪
  22.      intendantúra  -e ž (ȗ) voj., v stari Jugoslaviji in med narodnoosvobodilnim bojem upravni organ za oskrbovanje vojaških enot: brigadna, divizijska intendantura // poslopje tega organa: proslava je bila pred intendanturo ♪
  23.      interpelácija  -e ž (á) jur. zahteva skupine poslancev, delegatov v skupščini, da se obravnava določeno politično vprašanje iz dela vrhovnega izvršilnega organa: dati, vložiti interpelacijo; razpravljati o interpelaciji; interpelacija v zvezi z delovanjem javne administracije; pren. člani kolektiva so postavili upravi interpelacijo o delitvi dohodka ♪
  24.      interpelírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. zahtevati v skupščini, da se obravnava določeno politično vprašanje iz dela vrhovnega izvršilnega organa: pogosto interpelirati / poslanec je interpeliral predsednika zaradi nesprejetega sklepa; pren. uslužbenci podjetja so interpelirali delavski svet o delitvi dohodka ♪
  25.      involúcija  -e ž (ú) 1. knjiž. postopno spreminjanje česa, navadno v manj popolne, manj dovršene oblike, nazadovanje: kulturna involucija; involucija ideje 2. med. naravno zmanjšanje organa, navadno zaradi nedejavnosti: involucija maternice po porodu ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA