Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Gana (164-188)



  1.      poslóvnik  -a m (ọ̑) pravila, določila o organiziranosti in poslovanju delovne organizacije, določenega organa: imeti, predpisati poslovnik / sprejeti poslovnik / skupščinski poslovnik; poslovnik zborov / delati po poslovniku; s poslovnikom določeno število delegatov ♦ jur. poslovnik za redna sodišča
  2.      poslovóden  -dna -o prid. (ọ̄) navadno v zvezi poslovodni organ organ v organizaciji združenega dela, ki vodi njeno poslovanje, organizira delo, izvršuje sklepe delavskega sveta: razrešitev poslovodnega organa / individualni, kolegijski poslovodni organ
  3.      poškódba  -e ž (ọ̑) 1. sprememba, prizadetost tkiva, organa, organizma zaradi nenadnega delovanja zunanje sile: pri padcu je dobil poškodbe; zaradi poškodbe ne more hoditi; huda poškodba hrbtenice; poškodba zaradi padca, udarca; poškodba s plinom, ostrim predmetom, električnim tokom / lahka, težka poškodba; mehanske poškodbe zaradi padca, udarca, vboda ∙ publ. med prevozom je ponesrečenec podlegel poškodbam umrl; pog., ekspr. odnesel jo je brez poškodb ni bil poškodovanmed. notranja poškodba poškodba notranjih organov; odprta telesna poškodba poškodba z rano 2. glagolnik od poškodovati: poškodba prometnega znaka / poškodba na vozilu
  4.      poškodovánost  -i ž (á) dejstvo, stanje poškodovanega: poškodovanost organa / poškodovanost rečnega brega
  5.      pošténgan  -a -o prid. (ẹ̑) nar. gorenjsko, v zvezi poštengana kaša gosta kaša z vtisnjenimi jamicami za maščobo
  6.      potéza  -e ž (ẹ̑) 1. glagolnik od potegniti: poteza s čopičem, peresom; poteza z roko / krtačiti si lase s hitrimi potezami potegljaji; z odločno potezo je prečrtal stavek // šah. premaknitev figure po določenem pravilu na drugo polje: izsiliti potezo; kuvertirati potezo zapisati naslednjo potezo in zapis oddati v zaprti kuverti, navadno ob prekinitvi igre; igralec je na potezi mora napraviti potezo; mat v treh potezah ∙ publ. zdaj so na potezi pedagogi morajo kaj ukreniti pedagogi 2. črti, gubi podobna zareza na obrazu: globoka poteza ob ustih // nav. mn. videz, zunanja podoba obraza: njegove poteze so izražale žalost; imeti nežne, odločne poteze; zaradi bolečin spačene poteze; ekspr.: jeklene, mehke poteze; obraz s pravilnimi potezami / na starost so se njene poteze polepšale izraz 3. nepretrgana vrsta točk; črta: narediti navpično potezo; debele in tanke poteze pri črkah / naslov je bil napisan z odločnimi potezami / risba v nežnih potezah 4. osnovna lastnost ali značilnost: ta poteza mi je pri njem najbolj všeč; to je bistvena poteza njegovega značaja 5. nav. mn., s prilastkom kar kaže, nakazuje kaj brez podrobnosti: glavne poteze in obrisi česa / publ., z oslabljenim pomenom odtujenost je dobivala določnejše poteze je postajala določnejša / pokazati kaj v glavnih, osnovnih potezah; to je v kratkih potezah vsebina knjige; dati pregled v splošnih potezah 6. ekspr. dejanje, ukrep, ravnanje: to ni bila pametna poteza; z nasprotno potezo so preprečili načrt; s taktično potezo rešiti položaj / narediti prvo potezo
  7.      požgáti  -žgèm dov., požgál (á ) z ognjem poškodovati, uničiti: okupatorji so požgali vse hiše v vasi; požgati vejevje / cel zvezek svojih pesmi je požgal sežgal // poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je požgala žito; vroče sonce je požgalo travo ● ekspr. to žganje pa požge po grlu je zelo močno požgán -a -o: od suše požgana trava; požgane vasi
  8.      práven  -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na pravo: pravni predpisi; spoštovati pravne norme / pravne posledice; pravno-politično vprašanje / pravni termin; pravna zgodovina / pravni študij; pravna fakulteta / pravni akt odločitev oblastnega organa, po kateri se pravno določajo zahtevane pravice, dolžnosti, posledicejur. pravni interes pravno zaščitena osebna ali premoženjska korist; (pravni) naslednik kdor neposredno po kom drugem pridobi njegovo premoženje ali določene pravice; pravni naslov pravni predpis, dokument, na osnovi katerega se lahko uveljavlja določena pravica; pravni običaj običaj, pri katerem se je zaradi ustaljene rabe uveljavilo pravno prepričanje o njegovi obveznosti; pravni pouk pouk o pravicah in dolžnostih pravnega subjekta; del odločbe o možnem pravnem sredstvu zoper to odločbo; pravni prednik kdor neposredno prenese premoženje ali določene pravice na koga; pravni red skupek vseh pravnih pravil, ki veljajo na določenem ozemlju; pravni spor; pravni subjekt nosilec pravic in dolžnosti; pravna dobrota; pravna moč učinek odločbe, proti kateri ni več pritožbe; pravna oseba pravno priznana skupnost z namenskim premoženjem ali premoženjski sklad kot nosilec pravic in dolžnosti; pravna pomoč pomoč pri uveljavljanju in varstvu zakonitih pravic in koristi občana ali pravne osebe; pravno dejstvo dogodek, ki ima pravne posledice; pravno pravilo pravilo o vedenju in ravnanju ljudi v družbi; pravno razmerje; pravno sredstvo; pravno varstvo varstvo, ki ga uživa posameznik kot stranka pravnega razmerja pred sodiščem ali drugim pravnim organom právno prisl.: pravno določati; pravno izobražen človek; pravno pomembno dejstvo; pravno veljavna odločba; prim. pravnopolitičen
  9.      pravílen  -lna -o prid., pravílnejši () 1. ki je v skladu a) z resničnostjo, dejstvi: odgovor, rezultat je pravilen; pravilna domneva, razlaga; pravilen in napačen / postavil je pravilno diagnozo b) z določenim pravilom, normo: pravilen potek obravnave; ta oblika besede ni pravilna; logično, slovnično pravilen / pravilna rešitev križanke / ekspr. pravilno šumenje dežja enakomerno c) z določenim ciljem, položajem: pravilna poteza; njegovo ravnanje ni pravilno / pravilna nastavitev aparata // ki je v skladu z zahtevami, normami določenega okolja, časa: zmeraj se je držal pravilne politične smeri / o zadevi ima pravilno mnenje 2. ki je v skladu z normalnimi telesnimi lastnostmi: pravilen razvoj organa; pravilno zraščanje zlomljene kosti / opozarjati učence na pravilno držo, hojo / zastar. duševno in telesno pravilen otrok normalen, zdrav 3. nav. ekspr. sorazmeren, skladen: človek pravilnega obraza; njegov nos je pravilen 4. nav. ekspr. raven in enakomerno širok: njive so bile podolgovate in pravilne ● star. dva, tri vrčke piva je bila zanj pravilna mera primerna, ustrezna; star. to ni z onim v nobeni pravilni zvezi pravi, resničniagr. pravilna poševna palmeta palmeta s tremi pari ogrodnih vej v različnih višinah; geom. pravilni mnogokotnik mnogokotnik z enakimi stranicami in enakimi notranjimi koti; pravilni ogel ogel, ki ima enake kote med sosednjima robovoma in enake kote med sosednjima ploskvama; pravilno oglato telo oglato telo s skladnimi pravilnimi ogli, omejeno s skladnimi pravilnimi mnogokotniki; les. pravilna žagana ploskev žagana ploskev, ki je gladka, ravna in brez grč, napak pravílno 1. prislov od pravilen: pravilno odgovoriti; zna pravilno pisati; otrok se razvija pravilno; pravilno oblikovan; formalno pravilno / elipt.: on je nekoliko boljši, ali pravilneje: manj zanikrn; kot pojasnilo to so odkrili leta 1904 (pravilno: 1905) 2. v povedni rabi izraža, da je dejanje ali stanje v skladu z določenim pravilom, normo: po mojem ni pravilno, da puščaš otroka samega / elipt. pravilno, ga je pohvalil vodja
  10.      predsédstvo  -a s (ẹ̑) 1. organ iz navadno voljenih najvišjih funkcionarjev organizacije, telesa: predsedstvo bo zasedalo jutri; biti član predsedstva; predsednik predsedstva / predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije kolegialni organ, ki predstavlja Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in opravlja druge z ustavo določene dolžnosti 2. prostor ali stavba tega organa: oglasite se na predsedstvu 3. navadno v zvezi delovno predsedstvo skupina ljudi, ki vodi sestanek ali sejo: občni zbor vodi delovno predsedstvo; izvoliti delovno predsedstvo / častno predsedstvo kongresa ● v času njegovega predsedstva ko je bil on predsednik; publ. včeraj je bila seja izvršnega sveta pod predsedstvom podpredsednika ki jo je vodil podpredsednik
  11.      prekŕšek  -ška m () kar je narejeno drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela: napraviti, ekspr. zagrešiti prekršek / prekršek so strogo kaznovali / carinski, gospodarski prekršek; disciplinski, prometni prekršek; prekršek zoper javni red in mir; sodnik za prekrške ∙ žarg., šport. sodnik je piskal prekršek s piščalko dal znak, da je bil storjen prekršekekon. devizni prekršek; jur. prekršek s predpisom pristojnega organa določena kršitev javnega reda, za katero je predpisana kazen ali druga sankcija; šport. prekršek ravnanje pri igrah z žogo in hokeju, ki ni v skladu s pravili športne igre; prekršek nad vratarjem
  12.      prekrvavítev  -tve ž () glagolnik od prekrvaviti: pospeševati prekrvavitev / dobra prekrvavitev organa prekrvljenost
  13.      prekrvljênost  in prekŕvljenost -i ž (é; ) stanje prekrvljenega: zadostna prekrvljenost organa, tkiva
  14.      prenòs  -ôsa m ( ó) 1. glagolnik od prenesti: prevoz in prenos blaga / prenos teže z ene noge na drugo / prenos električne energije, gibanja; prenos živčnega vzburjenja / brzojavni, telegrafski prenos sporočil / prenos pristojnosti od enega organa na drugega / pomenski prenos ∙ prenos misli pojav, da dva človeka istočasno mislita, se spomnita na isto stvarteh. jermenski prenos pri katerem se prenaša vrtenje z jermeni 2. oddaja, pri kateri se gleda, posluša dogajanje zunaj studia, ki je telekomunikacijsko preneseno vanj: začeti prenos; prenos zborovanja / neposredni radijski prenos tekme s tekmovališča istočasno s tekmo; televizijski prenos
  15.      prepéka  -e ž (ẹ̑) grad. zelo trda, dvakrat žgana, tanjša opeka; klinker: tlakovati s prepeko
  16.      prepeljáti  -péljem tudi -ám dov., prepêlji prepeljíte; prepêljal (á ẹ̄, ) 1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti z enega mesta na drugo: prepeljati blago, tovor; čez reko se prepeljejo s čolnom; hitro, varno prepeljati / letalo je prepeljalo dvesto potnikov naenkrat // spraviti z enega mesta na drugo sploh: prepeljati avtomobil, voz drugam / imela je nalogo, da jih prepelje skozi zasedo 2. vozeč priti mimo česa, skozi kaj: prepeljati križišče / žarg. vlak je prepeljal signal zapeljal mimo signala, ko je bila na njem prižgana rdeča luč 3. z vlečenjem spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: prepeljati okrasni trak skozi luknjice; prepeljati žico skozi cev prepeljáti se enakomerno, drseč se premakniti: labod se je prepeljal po vodi / čez luno se je prepeljal temen oblak // nav. ekspr. zleteti z razprostrtimi, mirujočimi perutmi: sova se je prepeljala na drugo stran grape prepelján -a -o: vrednost prepeljanega tovora; pokojnik bo prepeljan na domače pokopališče
  17.      presadítev  -tve ž () glagolnik od presaditi: presaditev sadik / presaditev kostnega mozga, organa / presaditev prizorišča v domače okolje / vzorna presaditev dela v slovenščino / presaditev bakterij
  18.      presléga  -e ž (ẹ̑) knjiž. del zemljišča, ki ni porasel; pleša: preslega na njivi ∙ knjiž., redko preslege na plašču obrabljena, natrgana mesta
  19.      preslégan  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko obrabljen, natrgan: oblekel si je stare, preslegane hlače; preslegana preproga
  20.      prestópek  -pka m (ọ̑) 1. kršitev pravila za družbeno sožitje, ki je zanjo s pravnim predpisom določena kazen: kaznovati, obsoditi koga zaradi prestopka / gospodarski prestopek s predpisom pristojnega organa določena kazniva kršitev pravil o gospodarskem in finančnem poslovanjujur. civilnopravni prestopek 2. redko prekršek: vse prestopke so mu oprostili; to je po njenem mnenju hud prestopek
  21.      pretŕgati  -am stil. -tŕžem dov.) 1. s trganjem narediti dva dela: pretrgati nit, verigo; pretrgati čez pol, na dvoje, podolgem; žila se mu je pretrgala 2. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pretrgati mrežo, papir, vrečo; pretrgal je ovitek s svinčnikom; ob močnem poku se bobnič lahko pretrga; zavesa se je pretrgala do tal; pretrgati si žilo // narediti, da kaj ni več strnjeno, celo: pretrgati obroč zasledovalcev / sonce je pretrgalo goste oblake; ekspr. blisk pretrga temo; megla se je pretrgala; oblaki so se včasih pretrgali / kolona se je le redko pretrgala / ekspr. noč na obzorju se je pretrgala na obzorju se je zasvetilo; začelo se je daniti; pren. misel se mu je pretrgala ∙ ekspr. pretrgati nit življenja povzročiti smrtanat. pretrgati himen 3. narediti, povzročiti, da kaj preneha a) obstajati, trajati: pretrgati dolgotrajen molk; tišino je pretrgalo brnenje letala / pretrgati pogodbo; pretrgati razmerje s kom; pretrgati diplomatske stike s tujo državo; zveza med njima se je pretrgala / pretrgale so se vse vezi, ki so jih povezovale b) za določen čas biti, potekati: zimski viharji pretrgajo plovbo po morju; njegov prihod je za nekaj časa pretrgal zabavo / vojna je pretrgala kulturni razvoj; dopisovanje med njima se ni pretrgalo 4. redko za določen čas česa ne nadaljevati; prekiniti: delo so pretrgali; pretrgati pogajanja; sejo so morali pretrgati / pretrgati študij za dve leti 5. publ. prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim sem pretrgal / prvi pesnik, ki je pretrgal s socialističnim realizmom / pretrgati s tradicijo; pretrgal je s svojo preteklostjo začel živeti drugače pretŕgati se ekspr. izčrpati se, uničiti se: pretrgati se od garanja, z delom; skoraj pretrgal se je od kričanja ● žarg. tako se ga je napil, da se mu je film pretrgal da je izgubil zavest; ekspr. sredi stavka se mu je glas pretrgal nenadoma ni mogel več govoriti; ekspr. pretrgam se lahko, pa tega ne bom dosegel tudi z velikim trudom, prizadevanjem tega ne bom dosegel; ekspr. on se res ne bo pretrgal ni zelo delaven pretŕgan -a -o: nadaljevati pretrgani pogovor; slišati je bilo kratke, pretrgane stavke; zvezati pretrgano nit, žico; zveza z mestom je pretrgana; vse delo je bilo s tem pretrgano ∙ ekspr. po cesti se potika pretrgan pes zelo suh, shujšanavt. pretrgana črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik sme zapeljati; lit. pretrgana rima rima, pri kateri se ujemata samo drugi in četrti verz; prisl.: pretrgano govoriti, pripovedovati; v daljavi je pretrgano grmelo
  22.      preudárek  -rka m () glagolnik od preudariti: ta ugovor zahteva preudarek / dati kaj v preudarek; to je sklenil po daljšem, temeljitem preudarku / govoriti brez preudarka; ravnati po lastnem preudarku // knjiž. sklep, ugotovitev: spis vsebuje veliko tehtnih preudarkov; upoštevati preudarek sodišča ♦ jur. svobodni preudarek pravica javnega organa, sodišča, da iz več pravno mogočih rešitev izbere tisto rešitev, ki je v javnem interesu
  23.      prevozíti  -vózim dov. ( ọ́) 1. z vozilom, prevoznim sredstvom opraviti kako pot: progo je prevozil v nekaj minutah / prevoziti vso okolico; prevozil je že več tisoč kilometrov; pren. sonce je prevozilo že dolgo pot // z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti z enega mesta na drugo; prepeljati: s taksijem prevozi vsak dan veliko potnikov / včasih so hodili v mesto peš, zdaj jih pa prevozi avtobus 2. vozeč priti mimo česa, skozi kaj: prevoziti križišče / žarg. prevozil je rdečo luč zapeljal skozi križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč 3. vozeč prehiteti: prevozil je skoraj vse avtomobile pred seboj prevozèč -éča -e žel., v zvezi prevozeči vlak vlak, ki vozi mimo postaje brez postanka: blokovnik pričakuje prevozeči vlak prevóžen -a -o: prevoženi kilometri; prevožena pot; prevoženo križišče
  24.      prežgáti  -žgèm dov., prežgál (á ) 1. zaradi vročine narediti luknjo skozi kaj: žerjavica je prežgala desko; pren., ekspr. zbal se je, da ga bo njegov pogled prežgal 2. s preveliko vročino poškodovati, uničiti: pri likanju je prežgala prt / suša je prežgala zemljo / sonce mu je prežgalo obraz zelo opeklo 3. preveč speči, scvreti: prežgati čebulo, mast; meso se je prežgalo 4. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: prežgala ga je zavest dolžnosti do domovine; bolečine so mu prežgale vse telo prežgán -a -o 1. deležnik od prežgati: prežgan obraz; zavreči prežgano čebulo; od sonca prežgana zemlja / prežgana juha iz prežganjapog., ekspr. ta pa ni po prežgani juhi priplaval je bister, prebrisan 2. ekspr. zvit, prebrisan: ta bo že naredil, da bo zanj prav, je dovolj prežgan / v vzkliku tat prežgani
  25.      pristójnost 1 -i ž (ọ̄) z zakonom dana pravica in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem: dobiti večjo pristojnost; določiti pristojnosti delavskega sveta; preseči svojo pristojnost; prenos pristojnosti od enega organa na drugega / to ne spada v mojo pristojnost o tem ne odločam jaz / republiške, zvezne pristojnosti; zakonodajne pristojnosti ♦ jur. krajevna pristojnost sodišča, upravnega organa ki je po zakonu omejena na določeno območje; sodna pristojnost dejstvo, da o določeni zadevi odloča sodišče; stvarna pristojnost glede na predmet, zadevo; upravna pristojnost dejstvo, da o določeni zadevi odloča upravni organ

   39 64 89 114 139 164 189 214 239 264  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA