Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

GRM (76-100)



  1.      bódisi  vez. (ọ̄) knjiž. 1. v ločnem priredju, v zvezi z bodi(si), ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov a) ki se vsebinsko izključujejo; ali: prebivalci so se bodisi poskrili bodisi razbežali / s podrednim veznikom bodisi da ga je spekla vest, bodisi da ga je obšlo usmiljenje, otrokom je prizanesel b) ki kažejo na možnost izbire: ptice si delajo gnezdo bodisi v grmovju bodisi v vejah; službo lahko nastopi bodisi takoj bodisi čez pol leta; naj pride bodisi jutri bodisi v torek ali sredo ∙ ekspr. bodisi staro ali mlado, vse ga ima rado stari in mladi 2. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav, če: njegove opombe, bodisi še tako pametne, odklanjajo / bodisi pozimi ali poleti, nikoli ni nosil suknje // za omejevanje: spanje, bodisi (tudi) kratko, poživi človeka
  2.      bohôten  -tna -o prid., bohôtnejši (ó) bujen: bohotna podrast, trava / tesna obleka poudarja njene bohotne oblike bohôtno prisl.: grmovje se bohotno razrašča
  3.      bonsáj  -a m () vrtn. v posodi gojeno miniaturno drevo ali grm: posaditi bonsaj
  4.      bòr 1 bôra m ( ó) iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem: bori šumijo / pogozdovanje krasa z borom ♦ bot. črni bor s temno sivo skorjo, Pinus nigra; pritlikavi bor grmičast bor, ki raste v višjih legah; rušje; rdeči bor z rdečkasto skorjo, Pinus silvestris
  5.      borovníca  -e ž (í) nav. mn. nizka, grmičasta gozdna rastlina ali njene užitne črne jagode: borovnice cvetejo; nabirati, prodajati borovnice
  6.      borovníčev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na borovnice: borovničev grmiček / borovničev sok; borovničev zavitek
  7.      borovníčevje  -a s (í) borovničevo grmičje: ob poti je rastlo borovničevje; hoditi po borovničevju
  8.      bôžji  -a -e prid. (ó) 1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo, uspeh; star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / Sin božji Kristus; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; Mati božja Kristusova mati; božja previdnost ga je vodila Bog; deset božjih zapovedi / božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega // namenjen bogu: božja čast / star. služabnik božji duhovnik; knjiž. hiša božja, star. božji hram cerkev; služba božja maša / božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike 2. v medmetni rabi, včasih kot zapostavljeni prilastek, z oslabljenim pomenom, v zvezi z nekaterimi besedami izraža a) začudenje, presenečenje: križ božji, ali je to mogoče b) nejevoljo, nestrpnost: za božji čas, kakšno javkanje; miruj že, strela božja c) svarilo, opozorilo: ne govori tako, za božjo voljo č) podkrepitev, poudarek: človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi; na pomoč, ljudje božji; nikjer nimaš božjega miru; na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake ● božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; star. živeti v strahu božjem čednostno, pošteno; iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast; ekspr. če si božji, si sit dovolj si jedel; star. božja dekla smrt; pog., šalj. božja kapljica vino; star. v kotu je visela božja martra križ s podobo Kristusa; vznes. božja njiva pokopališče; iti na božjo pot romanje; tam je slavna božja pot romarska cerkev; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; star. šiba božja velika nesreča, nadloga; ekspr. za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; naj gredo v božjem imenu ne branim jim; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanjabot. božji les ali božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis; vrtn. božje drevo parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen; prisl.: častiti po božje; sam.: kdo si, božji? star. nima božjega v žepu denarja
  9.      brádovec  -vca m (á) bot. grmičasto razrasel lišaj, ki visi s suhih vej, Usnea barbata
  10.      brêsti  brêdem nedov., brêdel in brédel brêdla, stil. brèl brêla (é) 1. hoditi po vodi, po čem ovirajočem: stopil je v reko in začel bresti; bresti vodo do kolen; bresti sneg; bresti čez reko; bresti skozi grmovje, po blatu ∙ ekspr. bresti v dolgove zelo se zadolževati; ekspr. bredli so po krvi umorili so mnogo ljudi 2. redko premikati prste, roke v čem gostem; broditi: bresti z roko po laseh
  11.      brìn  brína m ( í) zimzelen iglast grm z drobnimi jagodami: koza je obirala brin; žgati brin; bodeč brin ♦ bot. smrdljivi brin neprijetno dišeč grm z luskastimi listi, Juniperus sabina
  12.      brínje  -a s () brinovo grmovje: po gmajni raste robidovje in brinje; smukati brinje / okrasiti z brinjem in bršljanom
  13.      brínov  in brínjev -a -o prid. (í) nanašajoč se na brin: brinov grm, les; nabirati brinove jagode / brinova gmajna / brinov bičevnik; brinov liker
  14.      brlízgniti  -em dov.) 1. predirljivo zapiskati ali zažvižgati na prste: stopil je na prag in brlizgnil; brezoseb. v grmu je brlizgnilo, da je šlo skozi ušesa 2. ekspr. v tankem, močnem curku iztisniti slino skozi zobe: brlizgniti slino skozi stisnjene zobe
  15.      brnístra  -e ž () bot. šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti, Spartium junceum: vlakna brnistre se uporabljajo v tekstilni industriji
  16.      brogovíta  -e ž () bot. grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami, Viburnum opulus: na robu gozda je cvetela brogovita; vrtna brogovita okrasni grm z belimi cveti v socvetjih, podobnih kepam, Viburnum opulus sterile
  17.      brščíka  -e ž (í) nar. zahodno zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi; ostrolistni beluš
  18.      brúsnica  -e ž () nav. mn. nizka grmičasta gorska rastlina ali njene užitne rdeče jagode: nabirati brusnice; kompot iz brusnic
  19.      brúsničevje  -a s () grmičje brusnic: z brusničevjem zarasel prehod
  20.      brúsničje  -a s () grmičje brusnic: tam je polno brusničja
  21.      budléja  -e ž (ẹ̑) vrtn. visok parkovni grm z rdečkastimi, modrimi ali belimi cveti v grozdastem socvetju, Buddleja
  22.      bùm  in búm medm. (; ) posnema močen pok, zamolkel glas pri udarcu: bum! je zagrmel strel; boben, srce udarja bum bum bum; telebnil je, bum, na tla
  23.      búrja  -e ž (ú) 1. močen severovzhodni veter: burja brije, piha, vleče, se zaganja; burja piska, žvižga; burja prepiha do kosti, razpiha oblake; mrzla, ostra burja; planil je v sobo kot burja / okno je obrnjeno proti burji / kraška burja; pren. burja življenja 2. ekspr. razburjenje, vznemirjenje: kaj mu je, da je s tako burjo odšel; izjava je povzročila dosti burje 3. ekspr. vihrav človek: ne bodi burja; burja burjasta 4. nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč
  24.      citadéla  -e ž (ẹ̑) osrednji del trdnjave ali mesta, pripravljen za samostojno obrambo: s citadele je neprenehoma grmel top; poveljnik citadele; pren. parlament je takrat nehal biti citadela buržoazije
  25.      citrónka  -e ž (ọ̑) 1. vrtn. lončna rastlina z močno dišečimi listi in drobnimi cveti, Pelargonium odoratissimum: goji citronke in pelargonije 2. bot. južnoameriška grmičasta rastlina s prijetno dišečimi, suličastimi listi, Lippia triphylla

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA