Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eva (836-860)



  1.      ponarodévati  -am nedov. (ẹ́) navadno v zvezi s pesem postajati tak, da se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja: njegova pesem že ponarodeva
  2.      ponemčeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor ponemčuje: ponemčevalci koroških Slovencev
  3.      ponemčeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na ponemčevanje: ponemčevalne metode / ponemčevalna organizacija
  4.      ponemčeválnica  -e ž () ekspr. ustanova, navadno šola, ki pospešuje ponemčevanje: osnovne šole so bile prave ponemčevalnice
  5.      ponemčevánje  -a s () glagolnik od ponemčevati: odpor proti naraščajočemu ponemčevanju
  6.      ponemčeváti  -újem nedov.) delati kaj nemško: ponemčevati obmejne prebivalce / ponemčevati slovenske vasi
  7.      poneumljeválen  -lna -o prid. () nav. ekspr. ki poneumlja: taka literatura lahko postane poneumljevalno sredstvo za mladino
  8.      poneumnjeválen  -lna -o prid. () nav. ekspr. ki poneumnjuje: poneumnjevalne knjige, metode
  9.      poneumnjevánje  -a s () glagolnik od poneumnjevati: sistematično poneumnjevanje množic; to je sredstvo za poneumnjevanje človeka
  10.      poneumnjeváti  -újem nedov.) nav. ekspr. povzročati, da postane kdo neumen, omejen: nekatere revije človeka poneumnjujejo
  11.      poneverjeválec  -lca [c tudi lc] m () knjiž. kdor kaj poneveri: ugotovili so, da je poneverjevalec
  12.      poniževálen  -lna -o prid. () ki ponižuje: ni hotel delati pod tako poniževalnimi pogoji; poniževalna kazen
  13.      poniževálnost  -i ž () značilnost poniževalnega: ni opazila poniževalnosti takih kupčij
  14.      poniževánje  -a s () glagolnik od poniževati: obsojati zapostavljanje in poniževanje žensk / izmišljal si je nova poniževanja za jetnike
  15.      poniževáti  -újem nedov.) s svojim dejanjem, govorjenjem zmanjševati komu čast, ugled, veljavo: s svojimi obtožbami ga je poniževala; poniževali so se pred njim, ker so mislili, da jim bo zato bolj naklonjen; ni se ti treba poniževati / njegovo ravnanje jo ponižuje ponižujóč -a -e: ponižujoči ukazi; ljubosumnost je ponižujoče čustvo; opravljati ponižujoča dela; prisl.: ponižujoče ravnati s kom poniževán -a -o: narod, ki je bil poniževan in tlačen, se je uprl
  16.      ponočevánje  -a s () glagolnik od ponočevati: popivanje in ponočevanje / tudi ponočevanje ob televizorju ni preveč priporočljivo
  17.      ponočeváti  -újem nedov.) preživljati noč v zabavi, navadno v kakem javnem lokalu: mož ponočuje in se zjutraj pijan vrača domov; skoraj vsak večer ponočuje s prijatelji // ekspr. biti, ostajati buden dolgo ponoči: vsak dan ponočuje in bere, zjutraj pa ne more vstati
  18.      ponorčeváti se  -újem se dov.) navadno v zvezi z iz navadno z besedami izraziti neresen, nespoštljiv odnos do koga: ne zameri, da sem se malo ponorčeval; rad se ponorčuje iz sebe; hotel se je ponorčevati iz sosedov, star. s sosedi; pren. usoda se je ponorčevala z njim
  19.      poodmévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih odmevati: v veži je nalahko poodmeval ropot vrat
  20.      popévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od popevati: od nekod je prihajalo žalostno popevanje / glasno, dekliško, pijansko popevanje
  21.      popévanka  -e ž (ẹ́) zastar. pesem, popevka: peti narodne, pastirske popevanke
  22.      popévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih, navadno ne glasno peti: sprehaja se po vrtu in veselo popeva; požvižgavati in popevati; tiho si popevati // star. peti sploh: popevati kolednice / to pesem so popevali pred dvajsetimi leti / ptiči so glasno popevali
  23.      poplačeváti  -újem nedov.) 1. v celoti plačevati, poravnavati: poplačevati dolgove 2. delati, dajati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: poplačevati trud / poplačevati pridne delavce; pošteno poplačevati / očetovo ljubezen poplačuje s sovraštvom
  24.      popolnjeváti  -újem [n] nedov.) star. izpopolnjevati: popolnjuje stroj, ki ga je sam izumil / popolnjevati zaloge / popolnjevati znanje
  25.      popraševáti  -újem nedov.) raba peša povpraševati: zaman je popraševal, da bi izvedel kaj več o tem / popraševal je po tebi / poprašuje me, če sem s tem zadovoljen; popraševali so ga, kaj naj storijo izpraševali

   711 736 761 786 811 836 861 886 911 936  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA