Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eva (7.936-7.960)


  1.      rék  in rèk réka m (ẹ̑; ȅ ẹ́) 1. stalna besedna zveza v obliki kratkega stavka, ki se uporablja za izražanje določenega mnenja, življenjskega pravila: sklicevati se na rek: v vinu je resnica; ima jezik kot krava rep, meni luč, tebi ključ in drugi reki; pregovori in reki // besedna zveza v obliki kratkega stavka, ki izraža kako temeljno resnico, trditev: Heraklitov rek o teku vseh stvari / nad vhodom je bil zapisan rek: o vi, ki vstopate, vsak up pustite 2. star. izrek, aforizem: reki pesnika Tagoreja / biblični reki ● zastar. tvoj rek bom izpolnil ukaz; star. nekaj časa je molčal, potem pa je spet povzel rek začel govoriti; star. reči nekaj spodbudnih rekov besed ♪
  2.      rékcija  -e ž (ẹ́) lingv. odločanje jedra besedne zveze o sklonu odvisnega dela, vezava: proučevati rekcijo; rekcija in kongruenca / dober slovar navaja dosti rekcij ♪
  3.      reklamácija  -e ž (á) prijava, sporočilo proizvajalcu, trgovcu, da kaj nima zaželenih lastnosti, pritožba: reklamacija ni bila pravočasna, zato je ne moremo upoštevati / napisati reklamacijo / imeti zelo malo reklamacij / kot opozorilo preštejte denar, kasnejših reklamacij ne upoštevamo ● redko poskrbeti za reklamacijo domače glasbe v tujini za reklamiranje, reklamo ♪
  4.      rekonstruírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. iz posameznega dela, podatka na podlagi sklepanja predstaviti si kako celoto: na podlagi najdene kosti rekonstruirati izumrlo žival / rekonstruirati dogodek, vsebino // ponovno narediti, sestaviti kako celoto, obnoviti: iz izkopanih črepinj jim je uspelo rekonstruirati staro vazo / natančno rekonstruirati besedilo / v spominu rekonstruirati podobo domače hiše ♦ jur. rekonstruirati nesrečo prizadevati si ustvariti take okoliščine, v kakršnih se je zgodila nesreča 2. narediti, da kaj slabega, neustreznega postane boljše, primernejše; preurediti, prenoviti: rekonstruirati cesto, električno omrežje / rekonstruirati obrat, podjetje 3. spremeniti sestavo: rekonstruirati vlado rekonstruíran -a -o: rekonstruirana cesta; stavba je rekonstruirana ♪
  5.      rekonvalescénca  -e ž (ẹ̑) okrevanje po prestani bolezni: rekonvalescenca po hudi pljučnici je trajala več mesecev; čas rekonvalescence / prebiti rekonvalescenco v zdravilišču ♪
  6.      rekriminácija  -e ž (á) jur. medsebojno obdolževanje soobdolžencev v postopku: na obravnavi je prišlo do rekriminacije ♪
  7.      rekrutírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. nabirati, pridobivati za sodelovanje v boju, vojski: rekrutirati mlade fante iz vasi / rekrutirati nove borce, vojake; rekrutirati za partizane, obveščevalno službo / dov. rekrutirali so ga v drugi bataljon sprejeli, vzeli kot novinca 2. publ. nabirati, pridobivati sploh: rekrutirati somišljenike iz delavskih vrst rekrutírati se publ. nastajati iz pripadnikov drugega sloja: večina delavstva se je rekrutirala iz kmečkega prebivalstva; izobraženstvo se rekrutira iz različnih družbenih plasti ● publ. na javnih prireditvah se rekrutirajo tudi nadarjeni glasbeniki se odkrivajo rekrutíran -a -o: rekrutirani moški so odšli z enoto ♪
  8.      rekvizít  -a m (ȋ) predmet, priprava, ki se uporablja a) pri uresničitvi, ponazoritvi določenega dejanja, dogodka kake predstave, pripomoček: igralec je postavil rekvizit nazaj v kot odra; skladišče rekvizitov; meči, pepelniki, ponarejeno sadje in drugi rekviziti / gledališki rekviziti ♦ gled. osebni ki je del igralčeve osebne opreme, scenski rekvizit ki je del scene; rad. zvočni rekviziti priprave, s katerimi se povzročajo zvoki v kaki oddaji, igri b) navadno s prilastkom pri določenem delu, dejavnosti sploh: igralni, planinski, vrtnarski rekviziti; smuči, rokavice in drugi športni rekviziti / tehnični rekviziti // nav. ekspr. kar se ponavadi uporablja za doseganje določenega razpoloženja, namena sploh: slavčkovo petje v mesečini je zastarel pesniški rekvizit / solze so nevaren ženski rekvizit ♪
  9.      relácija  -e ž (á) 1. odnos, zveza: ugotavljati relacije med stvarmi; ti pojavi so v časovni, vzročni relaciji / relacije med ljudmi so se spremenile 2. razdalja: za krajšo relacijo je cena prevoza sorazmerno višja / polagati plinovod na relaciji Maribor—Nova Gorica / na vmesnih postajah te relacije nekateri avtobusi ne ustavljajo proge, linije ● publ. ocenjevati delo na daljše časovne relacije na daljša razdobja; publ. odnosi na relaciji Vzhod—Zahod med Vzhodom in Zahodom ◊ mat. odnos med elementi množice ♪
  10.      rélativen  in relatíven -vna -o prid. (ẹ̑; ȋ) 1. odvisen od določenega a) dejstva, okoliščin: občutek, kaj je mrzlo, je relativen; cena blaga je relativna, odvisna od materiala, dela b) merila, pojmovanja: eni film hvalijo, drugim se zdi slab, okusi so relativni; kaj je lepo, je relativno 2. ki je, se kaže v odnosu do določenega dejstva, s katerim se primerja: relativna majhnost telesa; relativna zaostalost nekaterih držav / doseči relativen uspeh / relativna izobraženost tega človeka ga je presenetila 3. ki se določa, meri glede na razmerje do določene celote, največje mogoče količine in se navadno izraža v odstotkih: relativni podaljšek kovinske palice pri višjih temperaturah; relativna teža možganov 4. omejen, delen: te razlike kažejo relativno samostojnost mišljenja; vsaka svoboda je relativna // precej velik, precejšen: zavladalo je obdobje relativnega miru; zagotoviti komu relativno varnost ● publ. konec drame je precej relativen dopušča različno razumevanje, razlago; ekspr. vse je relativno trdne, edino pravilne stvari ni ◊ ekon. relativna mezda razmerje med mezdami delavcev in narodnim dohodkom; relativna prenaseljenost; relativna presežna vrednost presežna vrednost, ki nastane zaradi skrajšanja potrebnega delovnega časa ob danem delavniku; filoz. relativni pojem pojem, določljiv samo z odnosom do drugega pojma; fiz. relativna napaka količnik med absolutno napako in dejansko količino, izražen navadno v odstotkih; geogr. relativna višina višina točke na zemeljskem površju glede na višino kake druge točke; gozd. relativna gozdna tla tla, kjer namesto gozda lahko uspevajo kmetijske kulture; lingv. relativni stavek oziralni stavek; mat. relativna napaka količnik med absolutno napako in približno vrednostjo; relativna verjetnost verjetnost, da se kak dogodek zgodi prej kot kak drug; relativno število število, ki ima predznak; muz. relativni posluh zmožnost razločevati tone na podlagi njihovih medsebojnih odnosov rélativno in relatívno prisl.: stroški so se relativno zmanjšali; relativno dober, redek, svoboden; rok je relativno zelo kratek; sam.: lepota je nekaj relativnega ♪
  11.      rélativnosten  in relatívnosten -tna -o prid. (ẹ̑; ȋ) nanašajoč se na relativnost: upoštevati je treba relativnostni vidik / Einsteinova relativnostna teorija ♪
  12.      relé  -ja m (ẹ̑) 1. elektr. priprava, ki ob spremembi vhodne električne veličine povzroči spremembo izhodne električne veličine: pripravo vklaplja in izklaplja rele; elektromagnetni rele / frekvenčni rele katerega vzbujevalna veličina je frekvenca; merilni rele ki deluje, ko karakteristična veličina z določeno točnostjo doseže delovno vrednost 2. žarg. relejna naprava, relejna postaja: rele na Nanosu se je pokvaril; postavljati nove releje; uporabiti satelit za rele / televizijski rele ◊ teh. gasilski cevovod z vsaj eno vmesno motorno brizgalno za poganjanje vode na bolj oddaljeno mesto ♪
  13.      relígija  -e ž (í) 1. zavest o obstoju boga, nadnaravnih sil; vera, verovanje: religija se kaže v različnih oblikah; razvoj, zgodovina religije // s prilastkom sistem naukov, norm, vrednot in dejanj, obredov, v katerih se ta zavest kaže, vera: islamska, krščanska religija; monoteistične religije / državna religija v nekaterih državah ki jo država z zakonodajo priznava za svojo 2. ekspr., z rodilnikom nazor, prepričanje, ki velja kot najvišja, najpomembnejša vrednota: humanizem je religija našega časa / religija tehnike oboževanje, poveličevanje ♪
  14.      rém  -a m (ẹ̑) fiz., do 1980 enota za merjenje ekvivalentne doze ionizirajočega sevanja: meriti obsevno dozo v remih ♪
  15.      remedúra  -e ž (ȗ) knjiž. izboljšanje, ureditev: remedura razmer / uvesti remedure v poslovanje izboljšave / remedure proti prekupčevanju ukrepi ♪
  16.      reminiscénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. nejasen, navadno čustveno obarvan spomin: predajati se sentimentalnim reminiscencam; vrnitev v domovino mu je vzbudila reminiscence na mladost / v pripoved je vpletal nekake zgodovinske reminiscence 2. sestavina, element umetniškega dela, ki oblikovno, motivno spominja na kako drugo umetniško delo: v romanu so očitne reminiscence iz del znanih pisateljev / nova simfonija vsebuje reminiscence na avtorjeva prejšnja dela ♪
  17.      remíza  -e ž (ȋ) pokrit prostor za shranjevanje, čiščenje in popravljanje (tirnih) vozil: tramvaj je odpeljal iz remize / remiza za železniške vagone ♪
  18.      remórker  -ja m (ọ̑) navt. ladja za vleko, reševanje ladij; vlačilec: z remorkerji so odvlekli poškodovano ladjo; remorker z navezanimi čolni ♪
  19.      renesánsa  -e ž (ȃ) 1. um. evropski umetnostni slog v 15. in 16. stoletju, ki posnema staro grško in rimsko umetnost: proučevati renesanso in barok; glasbena renesansa; renesansa v slikarstvu / italijanska renesansa; karolinška renesansa // doba tega sloga: razvoj arhitekture v renesansi / pozna renesansa 2. knjiž. prerod: renesansa univerze / renesansa športa v dvajsetem stoletju razcvet ♪
  20.      renóns  -a m (ọ̑) igr. zahteva pri kvartanju, da se zaradi kršenja pravil igra razveljavi, konča: zaradi renonsa so nehali igrati ♪
  21.      rentabilitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. rentabilnosten: pri novih investicijah je potrebno upoštevati rentabilitetne faktorje ♪
  22.      rent-a-car  in rent a car [réntakár] m neskl., tudi rent-a-car in rent a car -a (ẹ̑-ȃ) izposojevalnica avtomobilov: podjetje ima rent-a-car // žarg. avtomobil, izposojen v taki izposojevalnici: na letališču je najel rent-a-car; neskl. pril.: rent-a-car služba ♪
  23.      réntgen  -a m (ẹ̑) 1. rentgenski aparat: rentgen se je pokvaril; slikati z rentgenom 2. žarg. rentgenski pregled: poslati bolnika na rentgen // rentgenski oddelek: v službi je na rentgenu 3. fiz., do 1980 enota za merjenje obsevne doze ionizirajočega sevanja: meriti moč sevanja v rentgenih ♪
  24.      rentgenizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) presvetljevati ali slikati z rentgenskimi žarki, zlasti telesne dele, organe: rentgenizirati prsni koš, pljuča / rentgenizirati bolnika ∙ ekspr. rentgeniziral jih je skozi svoja debela očala ostro, predirljivo gledal ♦ teh. rentgenizirati kovinski ulitek ♪
  25.      réntgenski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na uporabo rentgenskih žarkov: rentgensko presvetljevanje; rentgensko slikanje zob / rentgenski aparat aparat za presvetljevanje ali slikanje telesnih delov, organov z rentgenskimi žarki / rentgenski oddelek v bolnišnici; rentgenski tehnik ◊ fiz. rentgenski žarki ali rentgenska svetloba elektromagnetno valovanje z majhno valovno dolžino, izvirajoče iz elektronov v atomih; rentgenska cev priprava za pridobivanje rentgenskih žarkov; med. rentgenski izvid; rentgenski posnetek; rentgenska diagnostika; teh. rentgenska naprava za odkrivanje razpok v zidu; rentgenska preiskava ulitka réntgensko prisl.: rentgensko slikati prsni koš ♪

   7.811 7.836 7.861 7.886 7.911 7.936 7.961 7.986 8.011 8.036  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA