Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eva (711-735)



  1.      ovlaževánje  -a s () glagolnik od ovlaževati: tako ovlaževanje zraka za te rastline ne zadošča; naprava za ovlaževanje prostorov
  2.      ovlaževáti  -újem nedov.) delati kaj vlažno: ovlaževati ozračje v rastlinjaku; prostori se avtomatično ogrevajo in ovlažujejo
  3.      ozelenjevánje  -a s () glagolnik od ozelenjevati: ozelenjevanje in urejanje mesta, delovnih prostorov / urbanistično ozelenjevanje
  4.      ozelenjeváti  -újem nedov.) oskrbovati z zelenjem, rastlinjem: ozelenjevati naselja, stanovanjske okoliše / začeli so ozelenjevati posamezne puščavske predele
  5.      označeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj označuje: označevalec izdelkov ◊ filoz. označevalec označujoče; voj. laserski označevalec ciljev priprava za osvetljevanje ciljev pri nočnem obstreljevanju
  6.      označeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na označevanje: označevalna sredstva
  7.      označevánje  -a s () glagolnik od označevati: označevanje poti / črno-belo označevanje oseb ♦ avt. luči za označevanje vozila
  8.      označeváti  -újem nedov.) 1. opremljati s čim, da se opazi, prepozna: po potresu so prizadete hiše označevali / označevati drevesa za posek // tako sporočati, izražati kaj: vrstni red česa označevati s številkami / področja, kjer je bolezen najbolj razširjena, so označevali na zemljevidu s pikicami 2. izražati določeno vsebino: ta predmet nekaj označuje / besede označujejo pojme; kvalifikatorji označujejo rabo besed / ta beseda označuje tri stvari poimenuje; samostalniki s to končnico označujejo živa bitja pomenijo // biti značilen, tipičen za kaj: to obdobje označuje neprestan boj za povečanje proizvodnje; živahen temperament označuje vsak njen korak 3. navajati karakteristične lastnosti, značilnosti: označevati dobo, pesnika; pisatelj dobro označuje osebe v svojem romanu // z oslabljenim pomenom, v zvezi s kot, za izraža omejevanje lastnosti, značilnosti na navedbo koga: nauk so označevali kot zmoten; zbirko pesmi označuje kritik kot najčistejšo liriko; označujejo ga za lenuha ● knjiž. svoj rojstni kraj ji je označeval do vseh podrobnosti opisoval; publ. volitve označujejo, da ljudske množice podpirajo našo politiko kažejo, potrjujejo označujóč -a -e: označujoč položaj; sam.: filoz. označujoče čutno zaznavna stran znaka
  9.      oznanjeválec  -lca [c tudi lc] m () knjiž. kdor kaj razširja, uči: prvi oznanjevalci krščanstva, protestantizma / oznanjevalec revolucionarnih idej glasnik / ekspr. oznanjevalec vremena napovedovalec
  10.      oznanjeválka  -e [k tudi lk] ž () knjiž. ženska, ki kaj razširja, uči: oznanjevalka novih naukov // kar kaj naznanja, napoveduje: poteze na bolnikovem obrazu so bile oznanjevalke smrti / ekspr. danica, oznanjevalka dneva
  11.      oznanjevánje  -a s () glagolnik od oznanjevati: oznanjevanje novih idej, resnice / to so opravili brez hrupa in velikega oznanjevanja
  12.      oznanjeváti  -újem nedov.) knjiž. 1. razširjati, učiti: oznanjevati resnico, zmoto; oznanjevati vero // pripovedovati, sporočati: rad oznanjuje novice / napis na kamnu oznanjuje, da tam počiva zaslužen mož 2. izražati, kazati: njegov obraz oznanjuje užaljenost 3. naznanjati, napovedovati: stari ljudje so oznanjevali lakoto / hladni večeri oznanjujejo jesen ● preg. kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje hvaljenje samega sebe in pretirano dobro mnenje o sebi izražata, kažeta omejenost oznanjujóč -a -e: mir oznanjujoče besede
  13.      ozvočeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na ozvočenje: ozvočevalna skupina je že začela delati / ozvočevalne naprave
  14.      oživčeváti  -újem nedov.) med. povzročati pravilno razporeditev, delovanje živcev kje: oživčevati mišice, organe / živec, ki oživčuje žrelo in požiralnik
  15.      papeževánje  -a s () glagolnik od papeževati: dolgoletno papeževanje
  16.      papeževáti  -újem nedov.) knjiž. biti papež, delovati kot papež: papeževal je dve desetletji ● ekspr. koliko časa boš še papeževal tukaj boš tukaj neomejen gospodar
  17.      pastirčeváti  -újem nedov.) knjiž., redko biti pastirček: mati mu je umrla, ko je začel pastirčevati
  18.      pastirjevánje  -a s () glagolnik od pastirjevati: za pastirjevanje je dobila hlebček črnega kruha
  19.      pastirjeváti  -újem nedov.) knjiž. biti pastir, opravljati pastirska dela: v mladosti je pastirjeval pri bogatem kmetu
  20.      paševánje  -a s () glagolnik od paševati: ljudstvo je težko prenašalo dolgoletno paševanje turških oblastnikov / naveličala se je moževega paševanja
  21.      paševáti  -újem nedov.) 1. zlasti v fevdalni Turčiji biti paša, vladati kot paša: v deželi je paševal star dostojanstvenik / slabo paševati 2. ekspr. biti kje neomejen gospodar: sovražnik je hotel paševati po slovenski zemlji; hišnik je paševal v celi hiši
  22.      peváčica  -e ž (ā) v srbskem okolju pevka, ki nastopa v baru, kavarni: pevačice in kabaretistke
  23.      pévati  -am nedov. (ẹ́) star. peti, prepevati: pevali in vriskali so vso noč; glasno pevati peváje: glasno pevaje je šel mimo hiše pevajóč -a -e: pevajoči ptički
  24.      pijančevánje  -a s () glagolnik od pijančevati: s pijančevanjem bo vse zapravil / boj proti pijančevanju
  25.      pijančeváti  -újem nedov.) daljši čas pretirano uživati alkoholne pijače: nehal je pijančevati; pijančuje in kvarta / ekspr. pijančevali so do jutra pili, popivali

   586 611 636 661 686 711 736 761 786 811  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA