Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eva (6.501-6.525)


  1.      podgánar  -ja m (ȃ) 1. lov. pes, izučen za uničevanje podgan in miši: gojiti podganarje; majhen podganar 2. nizko ničvreden, malovreden človek: s tem podganarjem ne imej nič opraviti / kot psovka prekleti podganar, izgini že ♪
  2.      podgánji  -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na podgane: podganji mladič; podganje gnezdo / podganji rep / slabš.: mož s podganjim obrazom; ima majhne, podganje oči / podganji strup strup za uničevanje podgan ♦ zool. podganja bolha bolha, ki živi v Indiji in Afriki in prenaša povzročitelja kuge, Xenopsylla cheopis ♪
  3.      pòdiplómski  -a -o prid. (ȍ-ọ̑) ki je po diplomi: podiplomsko izpopolnjevanje / podiplomski študij ♪
  4.      podírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. s silo delati, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla: podirati drevje; podirati keglje / konj je podiral ovire; ekspr. s koso podirati pšenico, travo kositi // ekspr. streljati, pobijati: podirati divjad; podirati sovražnike / rafali so podirali naše vojake 2. s silo delati, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: podirati hišo; reka podira jezove, mostove // odstranjevati z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: podirati oder; podirati šotore 3. parati: podirati stare obleke / podirati nogavico 4. nav. ekspr. delati, povzročati, da zlasti kako stanje preneha obstajati: podirati ravnotežje v naravi; podirati komu srečo; njuno prijateljstvo se podira / podirati stare predstave o lepem podírati se zaradi delovanja zunanjih sil razpadati na dele, kose: hiša se že podira; zid se na več mestih podira podirajóč -a -e: vse ovire podirajoč hudournik; podirajoča se hiša ♪
  5.      podjéten 1 -tna -o prid., podjétnejši (ẹ́ ẹ̄) ki se pri svojem delu uspešno loteva več nalog, stvari: premožen in podjeten gospodar; postal je podjeten obrtnik / v trgovini je bil zelo podjeten // ekspr. drzen, samozavesten: bil je zelo podjeten fant; postajal je vedno bolj podjeten podjétno prisl.: prav podjetno se je lotil dela; podjetno privihan krajec klobuka ♪
  6.      podjétništvo  -a s (ẹ̑) prizadevanje za dosego čim večjega finančnega uspeha ob tveganju: braniti podjetništvo / privatno podjetništvo ♪
  7.      podkrépljati  -am nedov. (ẹ́) podkrepljevati: trditev podkrepljajo najdeni spomeniki ♪
  8.      podlégati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) kljub upiranju, pomislekom prihajati v položaj, da kaj odločilno vpliva na ravnanje, mišljenje: podlegati prepričevanju koga; podlegati tujim vplivom / njegov razum je vse bolj podlegal strasti / publ. podlegati površnosti postajati površen // prihajati v položaj, ko zmaguje nasprotnik: moštvo je vse bolj podlegalo odličnemu nasprotniku / obrtniki so drug za drugim podlegali zaradi konkurence so propadali, izgubljali samostojnost ♪
  9.      podlístek  -tka m (ȋ) prozni sestavek v časopisu, navadno v več nadaljevanjih: najprej prebere podlistek; roman je izšel kot podlistek // živahno, duhovito pisan literarni sestavek, navadno grafično ločen od drugega gradiva; feljton: pisati kulturne, satirične podlistke; uvodnik in podlistek ♪
  10.      podlístkar  -ja m (ȋ) kdor piše podlistke: podlistkar sproti piše nadaljevanje romana / podlistkar in uvodničar feljtonist ♪
  11.      pòdljudjé  -ljudí m mn., daj. pòdljudém, tož. pòdljudí, mest. pòdljudéh, or. pòdljudmí (ȍ-ẹ̑) množina od podčlovek: črnci so podljudje, so trdili beli izkoriščevalci; prim. podčlovek ♪
  12.      podlóžek  -žka m (ọ̑) 1. navadno manjša priprava za podlaganje: izdelovati podložke; podložiti omaro s podložki; gumijast, papirnat podložek / podložki za kozarce / nositi jerbas na podložku vrh glave na svitku // kar se podloži sploh: dati pod vročo skledo podložek / uporabiti kos lesa, revijo za podložek // knjiž., redko pladenj: strežnik je prinesel pijačo na srebrnem podložku 2. jajce ali jajcu podoben predmet, ki se položi kokoši v gnezdo, da tam (še) nese: kokoš je strla podložek; uporabiti pokvarjeno jajce za podložek 3. nar. primorsko otrok, nezrel človek: ta podložek nas pa ne bo učil, kaj je prav ◊ obrt. blazinica iz vate, kosov tkanine, ki se prišije na notranjo stran ramen oblačila; tisk. železna ali svinčena plošča, na katero se pritrdi kliše; žel. priprava iz dveh z drogom povezanih cokli podobnih delov za preprečevanje premikanja vagona v določeno smer ♪
  13.      podlóžniški  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na podložnike ali podložništvo: podložniške dajatve / podložniški odnosi / izpolnjevati podložniške dolžnosti do cesarja ♦ zgod. podložniška prisega do odprave tlačanstva prisega podložnika zemljiškemu gospodu 2. ekspr. pretirano pokoren, poslušen: prezirati podložniške uradnike / otresti se podložniškega duha ♪
  14.      podmázati  -mážem dov., podmázala in podmazála (á ȃ) 1. žarg. dati mazivo med drsne ploskve ležajev ali vodil; namazati: podmazati zavore / podmazati avto, puško 2. pog. podkupiti: podmazati koga z darilom / ker je dobro podmazal, so mu hitro naredili ● ekspr. misel na kuhinjske dobrote nam je podmazala utrujene petače ta misel nas je spodbudila, da smo hitreje hodili; pog., ekspr. če bodo podmazali iz zveznega sklada, bo objekt kmalu gotov če bodo prispevali denar ◊ usnj. podmazati kožo premazati mesno stran odmočene kože z raztopino natrijevega sulfida, zgoščeno z gašenim apnom ali kaolinom podmázan -a -o: podmazan stroj ♪
  15.      podména  -e ž (ẹ̑) knjiž. mnenje, domneva: njegovo razpravljanje o življenju temelji na podmeni, da je vsak človek dober / kar sem povedal, je le moja podmena / ovreči, potrditi podmeno hipotezo ♪
  16.      podnéten  -tna -o prid. (ẹ̄) knjiž. spodbuden: miselno podnetni članki / podnetni učinek svetlobe na razvoj cveta pospeševalni učinek ♪
  17.      podnévi  prisl. (ẹ̑) v času svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda, ant. ponoči: okna ima podnevi odprta / ekspr. nanjo je mislil podnevi in ponoči neprenehoma / nočna vožnja je bolj nevarna kot vožnja podnevi ♪
  18.      podóba  -e ž (ọ̑) 1. predstavitev česa resničnega ali domišljijskega a) z likovnimi sredstvi: dolbsti podobe v les; na list papirja je narisal dve podobi; podoba petelina je vrezana v debelo plast barve; znamke s pesnikovo podobo / nabožne podobe / doprsna podoba b) s prilastkom z literarnimi sredstvi: v noveli je avtor podal nekaj impresivnih podob; analizirati pokrajinske podobe v romanu / izpisati si značilne podobe / to je najlepša ženska podoba v romanu oseba, lik // s prilastkom taka predstavitev kot prispodoba česa: s podobo dirjajočega konja je ponazoril vitalnost / princip zla ima v pravljici podobo hudobne starke / star. govorne, pesniške podobe figure 2. slika: sneti podobo s stene; abstraktna podoba; oljnata podoba / dati podobo v okvir / lastna podoba avtoportret 3. s prilastkom bistvene, navadno z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti zunanjega sveta: spremeniti podobo dežele; zaščititi enotno podobo pokrajine / vas je imela nekoč drugačno podobo je bila drugačna; soba je dobila svojo prejšnjo podobo / mesto dobiva slovesno podobo / star. ženska prijetne podobe prijetnega videza / zunanja podoba predmetov // zaznavne lastnosti, značilnosti česa sploh: vedno je idealiziral podobo sveta; dejanska podoba življenja / njena notranja podoba se ni spremenila 4. s prilastkom pojavne lastnosti, značilnosti česa, kot jih določa prilastek: dokončna literarna podoba romana; odrska podoba drame; besede z neustrezno pisno podobo / glasovna in oblikoslovna podoba slovenskega jezika; stilna podoba literarnega dela / izbor novel ne daje celotne podobe pripovedništva; to je popolna podoba pisateljevega ustvarjanja; podoba stanja, ki jo je podal, ni prava / pojaviti se v materialni podobi / publ.: podoba položaja se je spremenila položaj; prizadevati si za novo organizacijsko podobo univerze organizacijo, organiziranje 5. navadno s prilastkom kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve česa videnega, doživetega: v sanjah so se mu porodile čudne podobe; v spominu je dolgo ohranil podobo domače vasi / domišljijska podoba / spominska podoba // knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, vedenja ter miselne ali čustvene dejavnosti; predstava: ustvariti si določeno podobo o kom; moja podoba resničnosti se ne ujema z vašo / imeti pravo podobo o čem 6. zastar. postava, človek: v prvi vrsti je korakala majhna podoba, zavita v staro plahto; od cerkve je hitela moška podoba v črni suknji ● star. podoba je, da se mu je zdravje izboljšalo kaže, zdi se; knjiž. nadel si je podobo mirne neprizadetosti kazal, delal se je mirnega in neprizadetega; knjiž., ekspr. končno je pokazal svojo pravo podobo izrazil svoje pravo mišljenje, nazore, lastnosti; star. razložil je plesalcem novo podobo figuro; igralec se je pojavil v podobi berača spremenjen tako, da je bil po videzu tak kot berač; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; ekspr. zamisel dobiva otipljivo podobo se uresničuje; knjiž., ekspr. sin je živa podoba očeta je zelo podoben očetu; knjiž., ekspr. dekle je živa podoba lenobe je zelo leno; ekspr. on je pravi hudič v človeški podobi je zelo zloben, hudoben človek; star. po vsej podobi je knjiga delo različnih avtorjev verjetno ◊ rel. obhajati pod obema podobama dati, deliti posvečene hostije in posvečeno vino; rel., um. votivna podoba ♪
  19.      podóbarstvo  -a s (ọ̑) 1. um. podobarska obrt: cela družina je živela od podobarstva / proučevati podobarstvo 17. stoletja / ljudsko podobarstvo 2. star. rezbarstvo: izučiti se podobarstva in pozlatarstva 3. zastar. slikarstvo, kiparstvo: proučevati podobarstvo ● knjiž. v pisateljevem stilu močno prevladuje podobarstvo izražanje s podobami ♪
  20.      podóben  -bna -o prid., podóbnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki se ujema med seboj po a) nekaterih (bistvenih) lastnostih: imava podobne čevlje; kupil sem si podobno obleko kot ti / stanujem v podobni hiši, kot je tvoja / ljudje s podobnimi nazori / kljub takim in podobnim dejstvom ti ne verjamem b) kaki lastnosti: obleki sta podobne barve; hiše s podobnimi strehami / videz imata zelo podoben 2. z dajalnikom ki se po nekaterih telesnih, duševnih lastnostih ujema s kom: sin je podoben očetu, hči pa materi; zelo sta si podobna; podobna sta si kakor jajce jajcu, krajcar krajcarju / v obraz je podobna materi / po značaju sta si podobna / ekspr. tako je shujšala, da ni več podobna sama sebi / družil se je z berači, vagabundi in (njim) podobnimi postopači // ki ima take lastnosti, da vzbujajo predstavo česa drugega: krempljem podobni prsti; soncu podobna zvezda / lahkotnost dela pesem podobnejšo romanci kot baladi ● ekspr. ti čevlji niso ničemur, nobeni reči, stvari podobni so slabi, neprimerni; ekspr. to ni ničemur, nobeni reči podobno izraža nejevoljo; ekspr. tako dejanje je čisto njemu podobno je zanj značilno, ga je bilo od njega pričakovati ◊ geom. podoben ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, pri kateri se ohranjajo koti in razmerja dolžin daljic; zool. človeku podobne opice opice, ki so po drži, po obsegu možganov človeku najbolj podobne, Pongidae podóbno prislov od podoben: podobno se ji godi kot njemu; časopisa sta o tem podobno pisala; podobno dobro se je poročila kot sestra / podobno kot drugi tudi mi nismo plačali kazni tako // v vezniški rabi, navadno v zvezi in podobno, pri naštevanju izraža obstajanje česa istovrstnega poleg že povedanega: čisti posodo, ploščice in podobno [ipd.] / po tem tipu je treba obravnavati vse podčrtane primere. Podobno še tiste, ki so v oklepajih podóbni -a -o sam.: nekaj usmiljenju podobnega se je zganilo v njem; vse to je zasluga vas in vam podobnih ∙ ekspr. mojster, da mu ni podobnega daleč naokoli zelo dober mojster ♪
  21.      podòr  -ôra m (ȍ ó) knjiž. podiranje, rušenje, navadno zemlje, kamnine, ki ima spodkopano podlago: podor stropa v podzemeljski jami / v rudniku je prišlo do manjših podorov / podor skalovja na strmem pobočju; pren., ekspr. gospodarski podor // plast zemlje, kamnine, nastala zaradi podiranja, rušenja: rov zaključuje podor, ki ne dopušča prehoda; skalni podor je zaprl vhod v jamo / vrh hriba je dostopen po nevarnem podoru ♪
  22.      podpázduha  -e ž (ȃ) 1. vbočeno mesto pod ramenskim sklepom: umivati podpazduho; desna, leva podpazduha / voda mu je segala že do podpazduh // pog. del oblačila, ki pokriva to mesto: bluza je imela premočene podpazduhe; šivi na podpazduhi 2. s predlogom predel med prsnim košem in nadlaktjo: v podpazduhi je nosil prepognjen časopis / držati, prijeti se koga za podpazduho za nadlaket, komolec ♪
  23.      podpírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, da kdo je, ostane v pokončnem položaju: bil je tako slab, da sta ga morala podpirati; podpirati omagujočega tovariša / blazina mu podpira hrbet / strop podpirata stebra // dajati, postavljati kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: z dlanmi podpirati brado; sedel je in si z obema rokama podpiral glavo 2. postavljati opore: podpirati drevje / v rudniku podpirajo nov rov 3. nav. ekspr. z dajanjem gmotne pomoči a) lajšati komu življenjske razmere: podpirati brezposelne, invalide / finančno podpirati b) omogočati komu določeno dejavnost: med študijem so ga starši le s težavo podpirali; nadarjenega pianista je izdatno podpiral / podpirati revijo, ustanovo; podpirati umetnosti // z dajanjem pomoči omogočati kaj sploh: podpiramo njegovo kandidaturo za predsednika / podpirati predlog, prošnjo / podpirati trditev z dokazi dokazovati, utemeljevati ● pog. komu podpirati lenobo z nepotrebno pomočjo omogočiti, da se komu ni treba (po)truditi, da mu ni treba delati; preg. žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena podpírati se star. opirati se: starec se je podpiral na palico podpiráje: podpiraje ga, je počasi stopal ob njem podpirajóč -a -e: sedel je molče, podpirajoč si glavo podpíran -a -o: podpirana društva in ustanove ♪
  24.      podpísati  in podpisáti -píšem dov., podpíšite (í á í) 1. napisati, navesti svoje ime (in priimek), navadno pod svoje besedilo: podpisati članek, pismo; avtor se ni podpisal / spričevalo mora še podpisati // tako izraziti, potrditi a) soglasje: podpisati protest, resolucijo; izjave, pogodbe ni hotel podpisati ∙ ekspr. to podpišem z obema rokama s tem se v celoti strinjam b) seznanjenost: okrožnico so vsi podpisali; podpisati zapisnik c) uradno veljavnost česa: predsednik je podpisal dekret, sporazum / podpisati družbeni dogovor 2. obvezati se za kaj s podpisom: podpisal je, da pristane na operacijo; podpisati morata oba, oče in mati 3. napisati, navesti ime (in priimek) koga, navadno kot njegov zastopnik: podpisati očeta; za brata kar on podpiše 4. knjiž. napisati spodaj, drugega pod drugega: prvi znak podatka podpišeš natanko pod natiskanega; naslednjo številko podpišemo ◊ fin. podpisati menico; šol. predavatelj podpiše indeks potrdi, da je slušatelj obiskoval predavanja podpísan -a -o: ti še nisi podpisan; podpisana listina; sam.: podpisani potrjujem, da tega nisem storil ♪
  25.      podpisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. navajati svoje ime (in priimek), navadno pod svoje besedilo: ravnokar podpisuje članek; podpisoval se je s tujim imenom / rad se podpisuje na neprimernih mestih // tako izražati, potrjevati a) soglasje: podpisovati proteste, resolucije; takih izjav ni hotel podpisovati b) seznanjenost: podpisovati prebrano okrožnico, zapisnik c) uradno veljavnost česa: podpisovati dogovor o sodelovanju / dekrete podpisuje predsednik 2. navajati ime (in priimek) koga, navadno kot njegov zastopnik: očeta je podpisoval sin / zavod zastopa in zanj podpisuje njegov šef 3. knjiž. pisati spodaj, drugega pod drugega: podpisovati številke, znake ♪

   6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA