Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eva (6.351-6.375)


  1.      pikolóvec  -vca m (ọ̑) ekspr. kdor pretirava v zahtevah po natančnosti: učitelj ni bil pikolovec; velik pikolovec ♪
  2.      pikolóvski  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. ki pretirava v zahtevah po natančnosti: pikolovski človek; očitali so mu, da je pikolovski / pikolovska natančnost ♪
  3.      pikolóvstvo  -a s (ọ̑) ekspr. pretiravanje v zahtevah po natančnosti: njegovo pikolovstvo je vsem presedalo ♪
  4.      píkzígmar  -ja m (ȋ-í) nižje pog. nepomemben, neupoštevan človek: čudno, da se družiš s takim pikzigmarjem ♪
  5.      pílež  -a m (ȋ) žarg., šol. kdor se uči mehanično, brez razumevanja: zmerjajo jih z guleži in pileži ♪
  6.      píljenje  -a s (ȋ) glagolnik od piliti: odstranjevati ostružke s piljenjem / piljenje nohtov / piljenje jezika ♪
  7.      pilotírati 2 -am nedov. in dov. (ȋ) grad. graditi na pilotih: pilotirati blok, stavbo // vgrajevati, zabijati pilote: delavci pilotirajo ♪
  8.      pincírati  -am nedov. in dov. (ȋ) vrtn. odstranjevati zelnatim rastlinam vršičke, da bolje cvetijo ali rodijo, vršičkati: pincirati krizanteme / pincirati poganjke ♪
  9.      pionír  -ja m (í) 1. član pionirske organizacije: biti, postati pionir; pionirji in mladinci / pionir prometnik ki skrbi zlasti za varen prehod otrok čez prometno ulico / Zveza pionirjev družbenopolitična organizacija za otroke od sedmega do štirinajstega leta 2. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star približno od deset do štirinajst let: nastop pionirjev in mladincev 3. ekspr., navadno s prilastkom kdor prvi ali med prvimi a) pride v do takrat še ne poznane, ne zavzete kraje, osvajalec: sprejem naših alpinističnih pionirjev b) začne delovati, ustvarjati na novem, neznanem področju znanosti, tehnike; pobudnik, začetnik: on je pionir slovenskega športnega letalstva; v raketni tehniki so bili med pionirji; jugoslovanski filmski pionirji; pionirji partizanskega gibanja; pionir plastične kirurgije / ta pesnik je pionir svobodnega verza ◊ voj. vojak, izurjen zlasti za postavljanje ovir in opravljanje utrjevalnih del ♪
  10.      pionírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na pionirje: a) pionirski krožek; pionirska organizacija / pionirska knjižnica / pionirski pozdrav; pionirska ruta rdeča ruta kot znak članstva v Zvezi pionirjev; pionirska soba soba, prostor za dejavnost pionirjev / pionirski odred osnovna organizacijska enota Zveze pionirjev b) pionirska alpinistična odprava / pionirska doba filma; opraviti pionirsko delo v znanosti / pionirska enota je gradila cesto ◊ agr. pionirska rastlina rastlina, ki ustvarja razmere, ustrezne za uspevanje gospodarsko pomembnejših vrst ♪
  11.      pirométer  -tra m (ẹ̄) teh. naprava za merjenje visokih temperatur teles na osnovi svetlobe, ki jo sevajo: meriti s pirometrom ♪
  12.      pirováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. udeleževati se gostije, biti na gostiji: pirovali so do jutra ∙ knjiž. kdaj bosta pirovala kdaj bo vajina poroka, svatba // ekspr. veseliti se, proslavljati: ob zmagi so pirovali z nami vsi svobodoljubni narodi ♪
  13.      pisárnica  -e ž (ȃ) star. pisarna, urad: ravnateljeva pisarnica je bila poleg zbornice; odprl je vrata v veliko pisarnico // nav. ekspr. manjšalnica od pisarna: rad je hodil v njeno pisarnico; majhna, zatohla pisarnica ♪
  14.      pisárniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pisarno: pisarniški prostori / pisarniški posli sprejemanje, odpravljanje, urejevanje dopisov, listin v zvezi s poslovanjem; pisarniško poslovanje / pisarniško osebje / pisarniški papir papir za pisanje v obliki listov; pisarniško pohištvo // značilen za pisarniško poslovanje: pisarniški jezik; pisarniško izražanje ♪
  15.      pisárstvo  -a s (ȃ) nekdaj dejavnost pisarjev: pisarstvo ga je veselilo ● zastar. njeno pisarstvo ji je več kot vsi prijatelji pisateljevanje, pisanje ♪
  16.      pisáteljstvo  -a s (ȃ) knjiž. 1. pisateljevanje, umetniško pisanje: v njegovem pisateljstvu se pripravlja nov preobrat; to je ena od osnovnih potez njenega pisateljstva 2. pisatelji: tako je mislila večina pisateljstva ♪
  17.      písati  in pisáti píšem nedov., píšite (í á í) 1. s svinčnikom, peresom, kredo delati črke, številke, navadno na gladki površini: počasi je pisal črko za črko; naučiti se pisati in brati; pisati po nareku / pisati enačbo na tablo; ime je pisal z velikimi črkami; pisati parole po zidovih; hitro, grdo, nečitljivo pisati; vabila piše lastnoročno; telefonske številke si piše v notes / pisati s kredo, peresom; pisati na stroj tipkati // tako izdelovati besedilo: pisati članek; pisala mu je dolgo pismo; pisati poročilo, prošnjo, zapisnik / pisati nalogo, spis; pisati v tujem jeziku / nič ni pisal, kdaj pride pismeno sporočil; pisati domov / pisati račun, recept // delati, ustvarjati umetniško, znanstveno delo: pisati razpravo; roman je pisal več let / pisati glasbo za filme; pisati verze / pisati za preproste ljudi, v lepem jeziku 2. lingv., s prilastkom dajati besedilu pisno podobo, kot jo izraža določilo: pisati narazen, skupaj, z vezajem / slovenščino pišemo z gajico / kot načelo fonetične pisave piši, kakor govoriš 3. izražati, posredovati misli s pisanjem: o njej piše avtor vse najlepše / o aferi so časopisi veliko pisali; brezoseb. tako piše v koledarju 4. znati, obvladati jezik, zlasti v pisani obliki: govori in piše dva jezika; francoščino izvrstno piše ● pog. nadur mu niso hoteli pisati priznati, upoštevati; žarg., šol. nalogo je pisal nezadostno za nalogo je dobil nezadostno oceno; ekspr. v tem poklicu je reci in piši dvajset let že; star. pisalo se je leto 1848 bilo je leta 1848; ekspr. ne piše se mu dobro njegov položaj je tak, da ni pričakovati zanj ugodnih rešitev písati se in pisáti se imeti ime in priimek: kako se pišete; zdaj se piše drugače, ko se je poročila ima drugačen priimek pišóč -a -e: zameril se jim je, pišoč pristransko o njih; nemško pišoča rojakinja; sam.: vsak pišoči piše po svoje písan -a -o: pisani knjižni jezik; pisana in govorjena beseda; zanimivo pisan sestavek ∙ vznes. ta zgodovina je pisana s krvjo v času, kraju, na katerega se nanaša ta zgodovina, je bilo mnogo ubitih, mrtvih ♪
  18.      pisáva  -e ž (ȃ) 1. sistem znakov za pisno sporazumevanje: iznajti, sestaviti, uvesti pisavo; razvoj pisave / cirilska pisava; latinska pisava latinica; črkovna, zlogovna pisava; grška, kitajska pisava; hieroglifska pisava najslovesnejša staroegipčanska slikovna pisava, navadno vklesana v kamen; tajna pisava; pisava za slepe / glasbena pisava // način pisanja, tiskanja tega sistema: prilagoditi, reformirati pisavo / lepopisna pisava; tehniška pisava s tiskanimi črkami predpisane oblike; pisava od leve proti desni // način pisanja znakov tega sistema pri posamezniku: ima lepo, okorno, razločno, veliko pisavo; takoj je spoznal njeno pisavo; po pisavi se mu pozna, da je živčen; komaj čitljiva pisava; ekspr. ima čisto dohtarsko pisavo težko čitljivo, nerazločno; izpisana pisava pri kateri so črke ustaljeno, individualno izoblikovane; ležeča, okrogla, pokončna pisava / otroška, ženska pisava 2. pisanje, zapisovanje: pisava in izgovor tujih imen / obvladati jezik v govoru in pisavi ◊ arheol. slikovna pisava sestavljena iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete; lingv. etimološka, fonetična pisava ♪
  19.      písmen  -a -o prid. (ȋ) 1. ki zna pisati in brati: pismeni ljudje; biti, postati pismen; obnaša se, kakor bi ne bil pismen / ekspr. je zelo pismen z lahkoto, veliko piše, objavlja 2. ki je pisan, zapisan: pismeni ukaz; dobiti pismeno ponudbo; pismeno poročilo / pismeni izdelki učencev / pismeni izpit izpit, pri katerem so odgovori pismeni; pismeno računanje računanje z zapisovanjem računskih operacij ● ostala sta v pismenih stikih dopisovala sta si písmeno prisl.: pismeno izraziti, zahtevati; ugovore lahko sporočite pismeno ali ustno ♪
  20.      písmo  -a s (í) 1. ovojnica z listom papirja za navadno daljša sporočila po pošti: kupiti pismo in dopisnico; barvasta, bela pisma; majhno, podolgovato pismo / znamke za pisma / odprl je pismo in začel brati; zalepiti, zapreti pismo / sporočiti v pismu // sporočilo, ki se navadno pošilja v taki ovojnici: dati pismo v ovojnico; dobiti pismo; izročiti pismo naslovniku; napisati, sestaviti dolgo pismo; oddati pismo na pošto; poslati pismo po kurirju, pošti / anonimno pismo; grozilno, izsiljevalno, ljubezensko, poslovilno, zahvalno pismo; predsednik je zboru poslal pozdravno pismo; uredništvo je prejelo veliko protestnih pisem / publ. odprto pismo sestavek, ki seznanja javnost z obravnavo zadeve med avtorjem sestavka in drugo osebo // s prilastkom krajše uradno ali poslovno pismeno sporočilo: cirkularno pismo; poslovna, uradna pisma; terjatveno pismo; glava pisma 2. v zvezi sveto pismo temeljna knjiga krščanske vere in delno židovske vere: brati, razlagati sveto pismo; odlomek iz svetega pisma / sveto pismo nove, stare zaveze 3. star., s prilastkom listina: darilno pismo; notarsko pismo / napraviti ženitno pismo ženitno pogodbo 4. star. pisava, črkopis: iznajditelj glagolskega pisma; naučiti koga grškega pisma / z njegovo pomočjo se je izobrazil v pismu in knjigi v pisanju in branju ● star. ko je delal pismo, je hčeri dal pol posestva oporoko; star. v pismih piše, da sem rojen v tem kraju v dokumentih; knjiž. izmenjala sta si precej pisem precej sta si dopisovala ◊ adm. poslovno pismo stenografija, ki omogoča zapis do osemdeset besed na minuto; fin. kreditno pismo bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah; jur. dolžno pismo pismena obveza o napravljenem dolgu; zadolžnica; lit. roman v pismih; polit. akreditivna ali poverilna pisma pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države; ptt pismo pošiljka v ovojnici, praviloma s pismenim sporočilom; ekspresno pismo ki se dostavi takoj, ko prispe v naslovni kraj; letalsko pismo iz zelo lahkega papirja, pri katerem ima ovojnica barvast rob; navadno pismo ki se dostavlja z redno pošto brez dodatnih uslug pošiljatelju; priporočeno pismo za katerega izda pošta potrdilo o prejemu in katerega prejem potrdi naslovnik s podpisom; rel. pastirsko pismo škofovsko pismo, poslanica vernikom; trg. fakturno pismo račun in obvestilo naslovniku na istem obrazcu ♪
  21.      piščánčev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na piščance: piščančevo meso / piščančeva obara ♪
  22.      píščev  -a -o (ȋ) svojilni pridevnik od pisec: piščeva opomba; v delu je opazna piščeva vzgojna tendenca ♪
  23.      píškav  -a -o prid. (í) 1. črviv: piškav oreh; piškavo sadje / piškava miza 2. ekspr. ki ima razmeroma majhne razsežnosti; droben: pridelali so piškav krompir; letos so jabolka sicer piškava, so pa okusna // slaboten, bolehen, šibek: bil je precej piškav otrok / ima piškave zobe gnile 3. slabš. malovreden, ničvreden: zakaj se družiš s tem piškavim človekom / pravi, da je ves svet piškav 4. ekspr. majhen, neznaten: pridobil si je bolj piškav ugled; piškavo upanje / njegovo znanje je precej piškavo / ni hotel delati za tako piškavo plačo // nevažen, nepomemben: piškavi razlogi za prepir; tale piškava novica je razburila vse mesto / piškava zmaga ● ekspr. to ni vredno piškavega lešnika, oreha zelo malo, nič; ekspr. v nedeljo je bilo prav piškavo vreme slabo, deževno ♪
  24.      píškavost  -i ž (í) lastnost, značilnost piškavega: piškavost sadja / ekspr. ne razburjajte se zaradi takih piškavosti nevažnih, nepomembnih stvari / ekspr. piškavost zob zobna gniloba ♪
  25.      pištóla  -e ž (ọ̑) 1. lahko ročno orožje s kratko cevjo: namazati, očistiti pištolo; potegniti pištolo iz žepa; streljati s pištolo; tok za pištolo / avtomatska pištola; damska, vojaška pištola; podvodna pištola / strašilna pištola s slepimi naboji brez krogle 2. teh. pištoli podobna priprava, navadno na stisnjen zrak: barvati, nanašati s pištolo; lakirna pištola; varilna pištola varilnik; pištola za brizganje ◊ voj. pištola lahko ročno orožje s kratko cevjo, pri katerem so naboji spravljeni v okviru, ki se vstavi v ročaj; mavzer pištola; signalna pištola za izstreljevanje posebnih svetilnih nabojev za sporazumevanje, osvetljevanje, označevanje ♪

   6.226 6.251 6.276 6.301 6.326 6.351 6.376 6.401 6.426 6.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA