Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eva (626-650)



  1.      omiljeváti  -újem nedov.) 1. delati kaj milo, blago: nasmeh mu je omiljeval obraz / omiljevati ukrepe // delati kaj manj boleče, manj neprijetno: ta zavest ji je omiljevala slovo // delati kaj manj ostro, negativno: omiljevati prvotne izjave, trditve 2. delati, da se kaj pojavlja a) v manj visoki stopnji: omiljevati dajatve b) v manj izraziti obliki: omiljevati protislovja 3. star. priljubljati, prikupljati: te lastnosti so ga povsod omiljevale
  2.      omogočeváti  -újem nedov.) star. omogočati: lega ob morju je omogočevala trgovanje s sosednjimi deželami; omogočevati otrokom šolanje
  3.      omračeváti  -újem nedov.) knjiž. 1. delati nejasno, zmedeno: lažne trditve omračujejo resnico ∙ knjiž. um se ji omračuje postaja duševno bolna 2. redko delati mračno, temno: meglice so omračevale luno; pren. trpljenje mu je omračevalo zadnja leta življenja
  4.      omreževáti  -újem nedov.) 1. knjiž. obdajati, ograjevati z mrežo: omreževati vrt / pajčevina je omreževala travo 2. ekspr. zvijačno pridobivati si čustveno naklonjenost, zaupanje koga: ona zna omreževati moške
  5.      onečaščeváti  -újem nedov.) knjiž. onečaščati: taka dejanja onečaščujejo človeka / onečaščevati ime koga
  6.      onečiščeváti  -újem nedov.) delati, povzročati, da kaj ni čisto: onečiščevati vodo, zrak
  7.      onemévati  -am nedov. (ẹ́) 1. ekspr. postajati zelo presenečen, začuden: ob teh dogodkih so ljudje kar onemevali 2. knjiž. postajati manj glasen, slišen: cestni hrup je čedalje bolj onemeval
  8.      onesnaževálec  -lca [c tudi lc] m () kdor onesnažuje: kaznovati onesnaževalce; onesnaževalci okolja; kemična tovarna je glavni onesnaževalec zraka v kraju
  9.      onesnaževánje  -a s () glagolnik od onesnaževati: onesnaževanje rek, zraka
  10.      onesnaževáti  -újem nedov.) delati kaj nečisto, umazano, navadno zdravju škodljivo: izpušni plini onesnažujejo zrak
  11.      onesrečeváti  -újem nedov.) delati, povzročati, da je kdo nesrečen: žal mu je, da mora onesrečevati ljudi; s svojim ravnanjem onesrečuje dekle
  12.      opaževáti  -újem nedov.) nameščati, pritrjevati na določeno površino za zaščito, olepšanje: opaževati stene s hrastovim lesom
  13.      opévanka  -e ž (ẹ́) ekspr. opevana ženska: pesem je poslal svoji opevanki / Prešernova opevanka
  14.      opévati  -am nedov. (ẹ́) 1. slaviti v pesmi: pesnik opeva žrtve za svobodo; opevati pomlad; opevati ljubljeno ženo / pesem opeva njegovo junaštvo // izražati, prikazovati v pesmi: opevati dogodke iz vojne; opevati ljubezen, žalost / v filmu opevati trpljenje svoje domovine 2. ekspr. zelo hvaliti, slaviti: vse življenje ga opeva; toliko ga ni treba opevati, saj so drugi še boljši opévan -a -o: opevana ljubezen; opevana ženska; toliko opevano blago se je izkazalo za slabo
  15.      opismenjeváti  -újem nedov.) publ. učiti pisati in brati: opismenjevati nepismene
  16.      oplemenjevánje  -a s () glagolnik od oplemenjevati: oplemenjevanje krav / strokovnjak za oplemenjevanje rastlin žlahtnjenje / oplemenjevanje človekovega duha
  17.      oplemenjeváti  -újem nedov.) 1. vet. oplojevati: oplemenjevati krave 2. zastar. plemenititi: ljubezen ga je oplemenjevala
  18.      oplojeválec  -lca [c tudi lc] m () knjiž. žival, rastlina, ki oplojuje, oplodi: žabji samec ni samo oplojevalec, ampak tudi pozneje skrbi za svoj zarod; sadna sorta, ki služi kot oplojevalec / veter in čebela sta oplojevalca rastlin opraševalca
  19.      oplojeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na oplojevanje: oplojevalni organi / oplojevalna sposobnost
  20.      oplojevánje  -a s () glagolnik od oplojevati: bik je že primeren za oplojevanje / umetno oplojevanje / opraševanje in oplojevanje rastlin ◊ ekon. oplojevanje vrednosti v kapitalistični ekonomiki ustvarjanje presežne vrednosti v proizvodnji
  21.      oplojeváti  -újem nedov.) 1. povzročati nastajanje novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice: bik bo spet oplojeval / umetno oplojevati 2. izboljševati vrednost, kakovost; oplajati: njegove ideje so oplojevale številne literature; duhovno oplojevati oplojujóč -a -e: zahodno kulturo oplojujoča slovanska literatura
  22.      opominjeválec  -lca [c tudi lc] m () knjiž. kdor opominja: poslušati opominjevalca; dobrohoten opominjevalec
  23.      opominjeválen  -lna -o prid. () s katerim se opominja: opominjevalne besede
  24.      opominjevánje  -a s () zastar. opominjanje: njegovo opominjevanje je bilo zaman
  25.      opominjeváti  -újem nedov.) zastar. 1. opominjati: opominjeval je hčer, naj se poboljša 2. spominjati: to ga je opominjevalo nanje

   501 526 551 576 601 626 651 676 701 726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA