Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eva (5.386-5.410)


  1.      nèpristránost  -i ž (ȅ-á) nepristranskost: nepristranost ocenjevalcev / nepristranost kritike ♪
  2.      nèpriznánje  -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od priznanja: nepriznanje krivde / nepriznanje njegovega dela ga je žalostilo // publ. neizpolnjevanje: nepriznanje predpisov, zakonov ♪
  3.      nèpriznávanje  -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od priznavanja: nepriznavanje je pisatelju jemalo voljo do dela // publ. neizpolnjevanje: nepriznavanje določil, predpisov / nepriznavanje pravic ♪
  4.      nèproblemátičen  -čna -o prid. (ȅ-á) ki je brez problemov: njegovi liki so notranje neproblematični in zato človeško nezanimivi / tekst je preprost, neproblematičen jasen, razumljiv / publ. koncentracija alkohola v krvi pod to mejo je neproblematična nenevarna, neškodljiva ♪
  5.      nèrahločúten  -tna -o prid. (ȅ-ū) ki ni rahločuten: nerahločutna, celo groba ženska / nerahločutno govorjenje / evfem. nerahločutno ravnanje, vedenje brezobzirno nèrahločútno prisl.: nerahločutno spraševati ♪
  6.      nèrazúmljen  -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni razumljen, ni dojet: mnogi pojmi so ostali nerazumljeni; nerazumljena poezija, razlaga; nerazumljeno bistvo problema / ekspr.: nerazumljen umetnik; ostal je nesrečen, osamljen in nerazumljen; njegovo prizadevanje je bilo dolgo nerazumljeno ♪
  7.      neréd  -a m (ẹ̑) 1. kar je nasprotno, drugačno od reda: v sobi je velik nered; ni mogla prenašati takega nereda / vse predale ima v neredu / v podjetju je po njegovem odhodu nastal velik nered zmeda 2. mn. množično izražanje nezadovoljstva: izbruhnili so novi neredi; preprečevati nerede; ekspr. krvavi neredi; žarišče neredov ♪
  8.      nèréden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni reden: pozimi je pouk v oddaljenih krajih zelo nereden; neredno plačevanje dolga / neredna prehrana ♦ med. neredna menstruacija ♪
  9.      nèrésen  -sna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni resen: neresen človek / neresna zahteva nèrésno prisl.: neresno gledati na problem; službo jemlje precej neresno ♪
  10.      neróden  -dna -o prid., neródnejši (ọ́ ọ̑) 1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri telovadbi je zelo neroden; neroden je kot štor; tako je nerodna, da še gumba ne zna prav prišiti / neroden plesalec // ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: fant je še neroden; pri predstavljanju je bil preveč neroden; v ženski družbi je precej neroden / ekspr. pripovedovati nerodne šale neprimerne, neumestne 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza a) dobro namenu: nerodni čevlji; nerodni stoli; nerodno ležišče b) estetskemu videzu: velik, neroden človek / spoznal ga je po nerodni hoji / z nerodnimi črkami je napisal svoje ime 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki povzroča neprijetnosti, težave: to je res nerodna zadeva; nerodno dejanje, vprašanje / pot je strma in nerodna slaba / nenadoma se je znašel v zelo nerodnem položaju mučnem, zoprnem ● ekspr. takrat smo preživljali nerodne čase hude, težke; star. fant ni nerodne glave je bister, pameten; ekspr. potrpi z njim, je pač v nerodnih letih v puberteti neródno 1. prislov od neroden: nerodno hoditi; tako nerodno je padel, da si je prebil čelo 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugoden občutek: bilo mu je zelo nerodno, ko so govorili o njem; ko ga je zagledala, ji je postalo malo nerodno ● star. te besede so ji šle nerodno iz ust nerada, težko je to povedala; star. prišli smo precej nerodno ob nepravem, neprimernem času; sam.: narediti, reči kaj nerodnega; po nerodnem je razbil kozarec ♪
  11.      nêrv  -a m (ȇ) zastar. živec: smeh pomirjevalno deluje na njegove nerve ♪
  12.      nervóza  -e ž (ọ̑) velika živčna napetost, ki se izraža kot nemir, strah, zlasti pred pomembnejšimi dogodki, živčnost: med piloti začetniki je bila nervoza; igralcev se je lotevala nervoza / nakupovalna nervoza nakupovalna mrzlica / z nervozo kaj napraviti ♪
  13.      nèsamostójnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost nesamostojnega človeka: učenčeva nesamostojnost je kriva njegovega neuspeha / ideološka, politična nesamostojnost ♪
  14.      nèsistemátičen  -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni sistematičen: nesistematično delo / veliko so jim pojasnili tudi slučajni, nesistematični podatki nesistematično zbrani nèsistemátično prisl.: nesistematično delati; nesistematično poučevati, vzgajati ♪
  15.      nèskládnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neskladnega: neskladnost telesnega in duševnega razvoja / odpraviti neskladnost med besedami in dejanji / med ponudbo in povpraševanjem je prišlo do očitne neskladnosti nesorazmerja ♪
  16.      neslán  -a -o prid. (ȃ ā) 1. ki ni slan, ni soljen: neslan kruh; uživati mora neslano hrano / ima neslano dieto ∙ ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela 2. nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom ki zaradi neprimernosti, nedostojnosti vzbuja neugodje, odpor: rad dela neslane dovtipe; pripoveduje neslane šale / neslan domislek neduhovit / dajati neslane pripombe neprimerne / neslano govorjenje neumno, vsebinsko prazno // neprijeten, zoprn: neslan človek; sukal se je okrog nje in postajal vedno bolj neslan / kot psovka molči, gobezdalo neslano nesláno prisl.: neslano govoriti, se norčevati; sam.: rad pove kaj neslanega ♪
  17.      nèslúžben  -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni služben: zadeva je neslužbena / neslužbena obleka ♪
  18.      nèsmíseln  -a -o [sǝl] prid. (ȅ-ȋ) 1. ki ni smiseln: povedal je nekaj nesmiselnih stavkov; nesmiselne besede, trditve / nesmiselno govorjenje, ravnanje 2. ki nima možnosti za uspeh: nesmiseln boj; nesmiseln poskus; njegovo prizadevanje je nesmiselno // knjiž. nepotreben, odvečen: nesmiseln strah; nesmiselne žrtve / izgublja čas za nesmiselne stvari nèsmíselno prisl.: nesmiselno delati; nesmiselno ravnati / v povedni rabi nesmiselno je čakati nanj ♪
  19.      nèsmótrn  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni smotrn: dojenčkovi gibi so nesmotrni // nenačrten, nepremišljen: nesmotrno gospodarjenje; nesmotrno izkoriščanje gozdov / nesmotrno razpravljanje nèsmótrno prisl.: nesmotrno se gibati; nesmotrno zapravljati čas; sam.: njegovo prizadevanje so ocenili kot nekaj nesmotrnega ♪
  20.      nesnága  -e ž (á) 1. umazanija: odstranjevati nesnago; tla so polna nesnage; okna so kar motna od nesnage / v tej hiši je velika nesnaga / ekspr. le kako more živeti v tej nesnagi umazanem okolju, prostoru 2. slabš. malovreden, ničvreden človek: čas je že, da bi spodil to nesnago iz hiše / kot psovka molči, nesnaga grda ♪
  21.      nèspôlen  -lna -o prid. (ȅ-ȏ) ki je brez spolnih teženj: v romanu je prikazana kot nespolna ženska / nespolna ljubezen ◊ biol. nespolni rod nespolno se plodeča generacija pri rastlinah s prerodom; nespolno razmnoževanje razmnoževanje brez oploditve ♪
  22.      nèsporazúm  -a m (ȅ-ȗ) 1. kar je nasprotno, drugačno od sporazuma: nesporazum med njima se je hitro poravnal; nesporazum med strankama 2. kar nastane zaradi nepravilnega razumevanja česa: nesporazum v debati je nastopil zaradi nepoučenosti nekaterih; film temelji na komiki nesporazumov / ekspr., kot podkrepitev da ne bo nesporazuma: to je pravzaprav vaša dolžnost / knjiž. mišljenje, naj se umetnost zapira v ozke meje, je nesporazum zmota, zabloda 3. nav. mn., evfem. prepir, spor: pogosti nesporazumi mu onemogočajo zbrano delo; poravnati nesporazume ♪
  23.      nèspóren  -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) 1. ki ni sporen: nesporna lastnina; nesporna trditev, zahteva ♦ jur. nesporni postopek nepravdni postopek 2. publ. nedvomen, gotov: nesporen talent; čaka ga nesporen uspeh; njegove zasluge so nesporne / nesporno priznanje zasluženo nèspórno prisl.: nesporno ugotoviti kaj; nesporno kvalitetni solisti ♪
  24.      nèspoštovánje  -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od spoštovanja: javno mu je pokazal svoje nespoštovanje / očitali so mu nespoštovanje do pesnika / publ. nespoštovanje dogovorov, predpisov, zakonov neizpolnjevanje / publ. nespoštovanje pravic nepriznavanje, odrekanje ♪
  25.      nèspravljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki si ne prizadeva za spravo, jo zavrača: nespravljiv človek; nestrpen je in nespravljiv / nespravljiv sovražnik / njegov odgovor je nespravljiv 2. ekspr. ki se ne da odpraviti, izravnati: nespravljiva nasprotja, nesoglasja nèspravljívo prisl.: nespravljivo govoriti; nespravljivo sovražen ♪

   5.261 5.286 5.311 5.336 5.361 5.386 5.411 5.436 5.461 5.486  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA