Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eva (5.361-5.385)



  1.      nèovŕžen  -žna -o prid. (-) star. neovrgljiv: neovržen dokaz; neovržna domneva / neovržna resnica nèovŕžno prisl.: neovržno dokazati
  2.      nèpogrešljív  -a -o prid. (- -í) 1. nav. ekspr. ki se ne da pogrešiti, pogrešati: to je nepogrešljiv pripomoček pri delu / na tem mestu je res nepogrešljiv / hodila je pokonci, z nepogrešljivim sončnikom v rokah ∙ ekspr. svoje delo opravlja z nepogrešljivo natančnostjo zelo veliko 2. publ. pravilen, natančen: predvidevanje se je izkazalo za nepogrešljivo nèpogrešljívo prisl.: nepogrešljivo sklepati
  3.      nèpoklícan  -a -o prid. (-) nav. ekspr. ki ni poklican, ni usposobljen za kaj: za presojanje tega problema se čuti nepoklicanega // nepovabljen, nezaželen: prišlo je tudi nekaj nepoklicanih gostov; mednje je prišel nepoklican // neprimeren, nepravi: podatki so prišli v nepoklicane roke nèpoklícano prisl.: nepoklicano poučevati
  4.      nèpomémbnež  -a m (-ẹ̑) ekspr. nepomemben človek: zaničevan nepomembnež; imajo ga za nepomembneža
  5.      nèpopóln  -a -o [n] prid. (-ọ̑) ki ni popoln: nepopoln naslov; predložili so še nepopolne podatke; knjižna zbirka je nepopolna / nepopoln uspeh / prijavili so se kandidati z nepopolno srednjo šolo nedokončanoekon. nepopolna konkurenca konkurenca, za katero so značilne omejitve glede ponudbe in povpraševanja; lingv. nepopolni stavek stavek, ki mu manjka povedek; mat. nepopolno število število brez zadnjih decimalk; soc. nepopolna družina družina, v kateri manjka eden od staršev nèpopólno prisl.: nepopolno odgovarjati
  6.      nèpopustljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki ne popusti: dosleden, nepopustljiv vzgojitelj; do otrok je zelo nepopustljiv; nepopustljiv je v svojih zahtevah / nepopustljiva načela, stališča / nepopustljiva prizadevnost, vnema vztrajna 2. nenehen, neprestan: nepopustljiva bolečina / nepopustljiva skrb nèpopustljívo prisl.: nepopustljivo nasprotovati; nepopustljivo odklonilen odnos
  7.      nèposlúšnost  -i ž (-ú) neubogljivost: starši so ga večkrat opominjali zaradi njegove neposlušnosti / neposlušnost do učitelja se je stopnjevala / do nesoglasij v stranki je prišlo zaradi upornosti in neposlušnosti posameznikov nepokorščine
  8.      nèposréden  -dna -o prid., nèposrédnejši (-ẹ̑) 1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega: neposreden stik, vpliv; ostra beseda je bila neposreden vzrok za prepir; ostali so v neposredni zvezi z zaledjem / ima neposredne dokaze za njihovo krivdo / neposredni poslušalci koncerta ki so navzoči pri koncertu / neposredni radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; neposredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev; nekatere rastline ne prenesejo neposrednega sonca // ki ima odkrit, sproščen odnos do okolja: zelo neposreden človek je / želel si je bolj neposrednega pogovora z očetom 2. ki je zelo malo oddaljen a) krajevno: stanuje v neposredni bližini avtobusne postaje b) časovno: vse se bo pojasnilo v neposredni prihodnosti // ki se lahko zgodi v določenem položaju, ob določenem času: neposredna vojna nevarnost je minila / rešil ga je iz neposredne nevarnosti ◊ biol. neposredni prednik; neposredna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; ekon. neposredni proizvajalec proizvajalec, ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; neposredna menjava menjava, ki poteka po načelu blago za blago; jur. neposredni davek davek od dohodkov in premoženja; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; neposredne volitve; lingv. neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; mat. neposredni dokaz dokaz, pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; ped. neposredna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. neposredna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; ptt neposredna zveza zveza brez posredovanja vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central nèposrédno prisl.: vedno govori zelo neposredno; neposredno voliti; neposredno vprašati; biti neposredno odgovoren; dobiti kaj neposredno iz tovarne; publ.: neposredno po vojni takoj; neposredno pred odhodom tik
  9.      nèpovezovánje  -a s (-) publ. kar je nasprotno, drugačno od povezovanja: odpravljati nepovezovanje osebnih dohodkov z rezultati pri delu / nadaljevati politiko nepovezovanja v bloke
  10.      nèprávden  -dna -o prid. (-) jur. ki se ne rešuje s pravdo: nepravdna zadeva / nepravdni postopek
  11.      nèpre...  predpona v imenskih sestavljenkah in prislovih () za omejevanje, zmanjševanje visoke ali presežne stopnje: neprehud, nepreobširen, nepreobširnost, nepreprijazno
  12.      nèpredvidljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da predvideti, predvidevati: nepredvidljiv dogodek; nastopile so nepredvidljive ovire, težave nèpredvidljívo prisl.: napetost se nepredvidljivo stopnjuje
  13.      nèpremíčnica  -e ž (-) astr. Soncu podobno nebesno telo, ki seva lastno svetlobo; zvezda: premičnice in nepremičnice
  14.      nèprenéhen  -hna -o prid. (-ẹ̑) 1. ki je, obstaja brez prenehanja: neprenehen boj proti mikrobom; v neprenehnem nasprotju sta si 2. ekspr. pogost, pogosten: neprenehni turški vdori so tlačane močno prizadevali nèprenéhno prisl., redko neprenehoma: neprenehno se jezi nad njim
  15.      nèprepríčan  -a -o prid. (-) redko ki ni prepričan: kljub prijateljevemu prepričevanju je ostal neprepričan
  16.      nèprepústen  -tna -o prid. (-ú) ki ne prepušča plina, tekočine, svetlobe: neprepustna plast, tkanina; snovi, neprepustne za vlago, zrak; neprepustna tla / neprepustni plašč nepremočljivi plaščnavt. neprepustna pregrada kovinska pregrada, narejena od boka do boka ladje za zadrževanje vode
  17.      nèpreskrbljèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni preskrbljen: pomagati nepreskrbljenim družinam / ima štiri nepreskrbljene otroke otroke, ki se še ne morejo sami preživljati, vzdrževati
  18.      nèpreštét  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni preštet: učenci so bili neprešteti in zato niso opazili, da eden manjka / ekspr. vojna je zahtevala nepreštete žrtve številne
  19.      nèprevedljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da prevesti, prevajati: neprevedljiv izraz; neprevedljiva pesem / neprevedljiv pesniški jezik
  20.      nèprijéten  -tna -o prid., nèprijétnejši (-ẹ́ -ẹ̄) 1. ki ni prijeten: začutil je neprijeten hlad; neprijeten veter; neprijetna pokrajina / ima zelo neprijeten občutek / evfem. ima neprijetne slutnje slabe / neprijeten okus, vonj // z dajalnikom ki ne ugaja, ni všeč: te besede so mu neprijetne / njegovo izražanje mu je bilo neprijetno 2. ki povzroča zadrego, napetost: čaka ga precej neprijeten pogovor; v zelo neprijetnem položaju je; reševal je neprijetne stvari, zadeve 3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi negativne lastnosti: neprijeten človek, kolega / ima precej neprijetnih lastnosti nèprijétno prislov od neprijeten: neprijetno dišati; neprijetno vplivati na kaj // v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodje, zadrego: neprijetno mi je bilo, ko sem ga srečal; sam.: narediti kaj neprijetnega
  21.      nèprikúpnost  -i ž (-ú) lastnost, značilnost neprikupnega človeka: grdo je gledal in to je njegovo neprikupnost še povečevalo
  22.      neprílika  -e ž (í) nav. mn., knjiž. neprijetnost, težava: delati, povzročiti neprilike; s sinom ima neprilike; pomagati si iz neprilik; priti v neprilike; bili so v denarnih neprilikah; to delo je združeno z več neprilikami // publ., v zvezi vremenske neprilike slabo, neugodno vreme: izlet so odpovedali zaradi vremenskih neprilik / biti odporen proti vremenskim neprilikam ● ekspr. to pesem je prepeval ob vsaki priliki in nepriliki če je bilo primerno ali ne
  23.      nèprirôčnost  in nèpriróčnost -i ž (-ō; -ọ̄) star. nepripravnost, neprimernost: pritoževali so se nad nepriročnostjo posod
  24.      nèpriródnost  -i ž (-ọ̑) raba peša nenaravnost: neprirodnost okolja jo je utesnjevala / neprirodnost govorjenja
  25.      nèpristópen  tudi nèpristôpen -pna -o prid. (-ọ́ -ọ̄; -ō) 1. ki ni pristopen: nepristopen kraj; s te strani je ledenik nepristopen / knjiž. celo za najnedolžnejšo šalo je nepristopna nedovzetna 2. ki ne kaže prijaznosti, dobrohotnosti v občevanju z ljudmi; nedostopen: tog, nepristopen človek; vedeli so, da je nepristopen

   5.236 5.261 5.286 5.311 5.336 5.361 5.386 5.411 5.436 5.461  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA