Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eva (5.326-5.350)


  1.      nèmarksístičen  -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni marksističen: nemarksistična analiza, trditev; nemarksistično gledanje na probleme / nemarksistični sociologi nèmarksístično prisl.: nemarksistično reševati vprašanja ♪
  2.      nèmásten  -tna -o prid. (ȅ-á) ki ni masten: rad ima nemastno meso / pospeševati rejo nemastnih prašičev ♪
  3.      némčiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: v mestih so takrat ljudje precej nemčili // ekspr. govoriti nemško: kaj nemčiš, po naše povej 2. redko ponemčevati: nemčiti Slovence v Avstriji ♪
  4.      némec  -mca m (ẹ̑) redko nem človek: nemci so se sporazumevali z znaki ♪
  5.      némesis  [-ezis] ž im. in tož. ed. (ẹ̑) knjiž., redko pravična usoda, pravična kazen, maščevanje: doletela jih je strašna nemesis; prim. nemeza ♪
  6.      némeza  -e ž (ẹ̑) knjiž. pravična usoda, pravična kazen, maščevanje: verjeti v nemezo ♪
  7.      nèmikáven  -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) neprivlačen, nezanimiv, nevabljiv: stanovali so v pusti, nemikavni hiši / dolgočasen, nemikaven kraj / ekspr. nemikavno dekle ♪
  8.      nèmílost  -i ž (ȅ-ȋ) ekspr. nenaklonjenost, nejevolja: zadela ga je direktorjeva nemilost ∙ ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen; ekspr. vdati se na milost in nemilost brez pogojev, pridržkov; pog., ekspr. padel sem v nemilost pri njem zameril sem se mu, ni mi več naklonjen, ne zaupa mi več; ekspr. zdaj sem pri njem v nemilosti ni mi naklonjen, ne zaupa mi ♪
  9.      nèminljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neminljivega: opevati neminljivost lepote ♪
  10.      némka  -e ž (ẹ̑) redko nema ženska: nemke so se sporazumevale z znaki ♪
  11.      nèmóč  -í ž (ȅ-ọ̑) stanje človeka, ki mu manjka moči: na obrazu se mu je brala izčrpanost in nemoč; počasna hoja je razodevala njegovo nemoč / knjiž. skrbela jo je otrokova nemoč šibkost, slabotnost / pisateljska, ustvarjalna nemoč; obšel ga je občutek nemoči / ekspr. sedel je v kotu, pogreznjen v obup in nemoč / spolna nemoč nesposobnost za spolne odnose ♪
  12.      nèmôčen  -čna -o prid. (ȅ-ó) ki si ne more pomagati: maščevati se nad nemočnimi ranjenci; nemočna žrtev ugrabiteljev / publ. pred nastalim problemom so bili nemočni brez moči ∙ nemočna grožnja grožnja, ki se ne more uresničiti nèmôčno prisl.: nemočno groziti; nemočno je ležal na tleh; roke so ji nemočno ležale v naročju ♪
  13.      némščina  -e ž (ẹ́) nemški jezik: dobro razume nemščino; izpopolnjevati se v nemščini; profesor nemščine / kočevska nemščina / prvo uro je bila nemščina pouk tega jezika ♦ lingv. stara visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja od 9. do 11. stoletja; izposojenka iz nemščine ♪
  14.      nemškováti  -újem nedov. (á ȗ) star. nemčevati, nemčiti: ko je prišel z Dunaja, je rad nemškoval / otroci so morali v šoli nemškovati govoriti nemško nemškujóč -a -e: nemškujoči ljudje ♪
  15.      nemškutáriti  -im nedov. (á ȃ) slabš. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: ko se je vrnil iz Nemčije, je zelo nemškutaril / meščanke so v vseh pogledih pridno nemškutarile se zelo navduševale za vse, kar je nemško // govoriti nemško: ni dovolil, da bi se v njegovi hiši nemškutarilo ♪
  16.      nènačŕten  -tna -o prid. (ȅ-ȓ) ki ni načrten: nenačrtna gradnja; nenačrtno izkoriščanje gozdov; nenačrtno razdeljevanje; njegovo šolanje je bilo nenačrtno / nenačrtno gospodarstvo / nenačrtno srečanje nènačŕtno prisl.: nenačrtno graditi; turizem se je razvijal nenačrtno ♪
  17.      nènapadálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni napadalen: nenapadalen človek; nenapadalna žival / to je bil pomirjevalen, nenapadalen govor ♦ polit. skleniti nenapadalno pogodbo ♪
  18.      nenéhen  -hna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je, obstaja brez prenehanja: nenehen boj za pravico; živela je v nenehnem strahu; delajo v nenehnem trušču; nenehna bolečina; biti v nenehni napetosti, pripravljenosti 2. ekspr. pogost, pogosten: nenehni napadi kašlja; nezadovoljstvo delavcev je povzročalo nenehne stavke nenéhno prisl.: nenehno se jezi nad njim; kupna moč nenehno narašča; nenehno preteča nevarnost ♪
  19.      nènújen  -jna -o prid. (ȅ-ū) ki ni nujen: predpis je v spremenjenih razmerah postal nenujen; nenujne podrobnosti; nenujna zadeva ♪
  20.      nèobhódnost  -i ž (ȅ-ọ̄) knjiž. neizogibnost, nujnost: otroke so prepričevali o neobhodnosti discipline ♪
  21.      nèobstojèč  -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) knjiž. ki ni, ne obstaja: ukvarjati se z neobstoječimi problemi; opevati neobstoječe stvari ♪
  22.      nèocénjen  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni ocenjen: neocenjeno premoženje / neocenjeno prevajalsko delo ♦ šol. učenec je (ostal) neocenjen iz matematike ♪
  23.      nèodjenljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. raba peša nepopustljiv: neodjenljiv človek; v svojih nazorih je neodjenljiv / neodjenljiv značaj / občudovali so njegovo neodjenljivo delo, prizadevanje vztrajno 2. knjiž., redko nenehen, neprestan: neodjenljive skrbi nèodjenljívo prisl.: neodjenljivo se boriti, se truditi ♪
  24.      nèodkrít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni odkrit: neodkrite dežele / krivec je ostal neodkrit; pomen njegove zbirke je še neodkrit; neodkrita prevara / je zelo neodkrit človek / neodkrite besede nèodkríto prisl.: neodkrito govoriti, ravnati ♪
  25.      nèodlóčnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost neodločnega človeka: jezi ga njihova neodločnost; njegov glas je razodeval strah in neodločnost ♪

   5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA