Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eva (3.561-3.585)


  1.      intenzivírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delovati na kaj tako, da poteka, se opravlja z veliko energijo in koncentracijo: intenzivirati delo, proces, študij // težiti za boljšo izkoriščenostjo in kvaliteto: intenzivirati obdelovanje, proizvodnjo 2. knjiž., s širokim pomenskim obsegom večati, stopnjevati: razburjanje mu je bolečine še intenziviralo / intenzivirati kulturno življenje intenzivíran -a -o: intenziviran študij; intenzivirana proizvodnja ♪
  2.      intenzívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost intenzivnega: povečevati intenzivnost dela, študija / vprašanja se je lotil z veliko intenzivnostjo / intenzivnost obdelovanja / knjiž.: takrat je bil na višku svoje življenjske intenzivnosti moči; intenzivnost čustva, doživetja moč / intenzivnost barv izrazitost ♪
  3.      intêren  -rna -o prid. (ȇ) 1. namenjen samo določeni skupini ljudi, zlasti v okviru ustanove, podjetja, nejaven: nekatere tovarne oblačil prirejajo interne modne revije; na interno predvajanje filma so povabili kritike in filmske delavce / podjetje je izdalo interne predpise za poslovanje / redko interna seja tajna, zaprta; interna zabava 2. ki je v zvezi z notranjimi organi: iti na interni pregled / interna klinika klinika za notranje bolezni 3. ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju, notranji: interni in eksterni sodelavci inštituta / interni učenec učenec, ki stanuje v internatu svoje šole 4. redko ki je znotraj kake celote; notranji: obnovili bodo interni del hiše / interna oprema stavbe / knjiž. to delo je nastalo iz interne nujnosti notranje, duševne ◊ med. interne bolezni notranje bolezni; interna medicina veda o zdravljenju notranjih organov; ptt interna (telefonska) številka številka posameznega telefonskega aparata zasebne telefonske centrale; šol. interni zavod internat intêrno prisl.: problem bodo reševali interno intêrni -a -o sam.: žarg. včeraj je delal interno izpit iz interne medicine; pog. pokličite centralo in zahtevajte interno devet interno (telefonsko) številko devet; pog. zdaj se zdravi na interni na interni kliniki; obravnavati nekaj internega ♪
  4.      interesènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) navadno v zvezi z za kdor si prizadeva, se zavzema za kaj, navadno za pridobitev česa: tudi on je interesent za parcelo; število interesentov za stanovanje je precej naraslo / agrarni interesent ki se ob agrarni reformi poteguje za dodelitev zemlje / z oslabljenim pomenom: interesenti lahko dobijo knjižno zbirko na obroke; za službo se je priglasilo veliko interesentov prosilcev ♪
  5.      interesírati  -am nedov. (ȋ) navadno s smiselnim osebkom v tožilniku imeti, kazati zanimanje, nagnjenje za kaj, zanimati: glasba ga ne interesira; študiral bo kemijo, ker ga zelo interesira; interesira se za politiko / ne pripoveduj mi o tem, me nič ne interesira interesírati se publ., v zvezi z za prizadevati si, zavzemati se: turistični delavci se zelo interesirajo za gradnjo novega hotela interesíran -a -o: poslati prospekte interesiranim odjemalcem; zelo je interesiran za rešitev, neustalj. na rešitvi tega vprašanja ♪
  6.      interferénca  -e ž (ẹ̑) 1. fiz. pojav, ki nastane z združevanjem dveh ali več valovanj enake frekvence: pri interferenci lahko nastane ojačeno valovanje; interferenca svetlobe, zvoka 2. knjiž., redko križanje, prepletanje: interference, ki obstajajo med znanostjo in umetnostjo ♪
  7.      interferírati  -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. združevati se z valovanjem ali valovanji enake frekvence: elektromagnetno valovanje interferira / valovanji interferirata ♪
  8.      interkaláren  -rna -o prid. (ȃ) fin., navadno v zvezi interkalarne obresti obresti investicijskega posojila od začetka uporabe posojila do pogodbeno dogovorjenega začetka obratovanja investicijskega objekta: oprostitev plačevanja interkalarnih obresti ◊ bot. interkalarna rast rast ob ponovni delitvi celic na že oblikovanih organih, vmesna rast ♪
  9.      internacionalízem  -zma m (ȋ) 1. politična smer, ki si prizadeva za sodelovanje med narodi, državami na osnovi priznanja neodvisnosti in enakopravnosti: pravilno pojmovanje internacionalizma / proletarski internacionalizem ki si prizadeva za solidarnost delavcev vseh dežel; socialistični internacionalizem ki si prizadeva za sodelovanje med socialističnimi državami v mednarodnih odnosih 2. redko mednarodnost: internacionalizem kulture ◊ lingv. beseda, zlasti grško-latinskega, angleškega izvora, ki se uporablja v mnogih drugih jezikih, mednarodni izraz ♪
  10.      interpelácija  -e ž (á) jur. zahteva skupine poslancev, delegatov v skupščini, da se obravnava določeno politično vprašanje iz dela vrhovnega izvršilnega organa: dati, vložiti interpelacijo; razpravljati o interpelaciji; interpelacija v zvezi z delovanjem javne administracije; pren. člani kolektiva so postavili upravi interpelacijo o delitvi dohodka ♪
  11.      interpelírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. zahtevati v skupščini, da se obravnava določeno politično vprašanje iz dela vrhovnega izvršilnega organa: pogosto interpelirati / poslanec je interpeliral predsednika zaradi nesprejetega sklepa; pren. uslužbenci podjetja so interpelirali delavski svet o delitvi dohodka ♪
  12.      Ínterpol  in ínterpol -a m (ȋ) kratica mednarodna organizacija policije za odkrivanje, raziskovanje in preprečevanje nepolitičnih kaznivih dejanj: članice Interpola / pog. tega tihotapca išče tudi Interpol pripadniki Interpola ♪
  13.      intervéncija  -e ž (ẹ́) 1. navadno s prilastkom dejanje, ukrep, s katerim se (odločilno) vpliva na potek česa, poseg(anje): intervencija družbenih forumov je bila v tem primeru nujna; na tekmi ni šlo brez sodnikove intervencije; hitra, pravočasna intervencija policije / publ. zaradi takojšnje intervencije gasilcev škoda ni bila velika pomoči, nastopa / publ. kirurška intervencija operacija ♦ ekon. državna intervencija na deviznem trgu; intervencija na tržišču povečanje ponudbe ali povpraševanja zaradi znižanja ali zvišanja tržne cene // posredovanje, prošnja, priporočilo: službo je dobil šele po mnogih intervencijah; osebna, uspešna intervencija 2. dejanje, ukrep kake države, s katerim se (odločilno) vpliva na notranje ali zunanje zadeve druge države, vmešanje: izzvati, obsoditi intervencijo; nasilna, tuja intervencija / oborožena, vojaška intervencija ♪
  14.      intervenírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, ukreniti kaj takega, kar (odločilno) vpliva na potek česa, poseči (vmes): gorska reševalna služba je takoj intervenirala / v napadu je še pravočasno intervenirala težka artilerija prišla na pomoč, pomagala ♦ ekon. intervenirati na tržišču povečati ponudbo ali povpraševanje zaradi znižanja ali zvišanja tržne cene // v zvezi z za posredovati, prositi: večkrat je uspešno interveniral zanj 2. z dejanjem, ukrepom (odločilno) vplivati na notranje ali zunanje zadeve druge države, vmešati se: intervenirati z orožjem ♪
  15.      intervjúvanec  -nca m (ȗ) kdor je intervjuvan, izpraševanec: novinar in intervjuvanec / pri analizi je upoštevana tudi starost intervjuvancev ♪
  16.      intervjúvar  -ja m (ȗ) žarg. kdor intervjuva, izpraševalec ♪
  17.      intímen  -mna -o prid., intímnejši (ȋ) 1. ki vsebuje, izraža odkritost, zaupanje, zaupen: intimni odnosi med ljudmi; imela sta intimen pogovor; družijo jih intimne vezi; potrebno bi bilo intimnejše sodelovanje / to so naši najintimnejši prijatelji največji, najboljši / darilo je preveč intimno 2. ki zadeva človekovo doživljanje, čustvovanje, notranji: rad se umika v svoj intimni svet; intimne sfere človekovega življenja / intimna bolečina globoka, skrita // ki izraža, izpoveduje tako doživljanje, čustvovanje: ta roman je pisateljevo najintimnejše delo / intimna lirika, umetnost 3. ki vzbuja občutek ugodja zaradi skladnega okolja in majhnih razsežnosti; prijeten, domač: intimen kotiček, prostor; majhna, intimna ulica / svetla, intimna barva ki prijetno učinkuje // ki je, poteka v zaključenem, navadno rodbinskem krogu ljudi: intimna slovesnost, večerja 4. nav. ekspr. ki je v ljubezenskem, spolnem odnosu: njen intimni prijatelj; več let sta bila intimna / ima intimno razmerje z njim 5. ki se nanaša na določene dele človeškega telesa: intimna garderoba; intimno perilo spodnje perilo intímno prisl.: intimno govoriti s kom; intimno proslavljati kaj; slika učinkuje zelo intimno; intimno povezani tovariši ♪
  18.      ìntoleránca  -e ž (ȉ-ȃ) 1. pomanjkanje strpnosti, razumevanja, nestrpnost: politična, verska intoleranca; intoleranca v znanosti 2. med. stanje organizma, da slabo ali sploh ne prenaša določene snovi, neodpornost: alkoholna intoleranca; intoleranca proti zdravilom, za zdravila ♪
  19.      ìntoleránten  -tna -o prid. (ȉ-ȃ) 1. ki mu manjka strpnosti, razumevanja, nestrpen: intoleranten človek / politično intolerantno stališče 2. med. katerega organizem slabo ali sploh ne prenaša določene snovi, neodporen: intoleranten proti zdravilom, za zdravila ♪
  20.      intonácija  -e ž (á) 1. muz. ton, interval, akord, dan pred začetkom izvajanja skladbe: dati intonacijo / čista intonacija 2. lingv. tonska podoba naglašenih ali tudi ponaglasnih samoglasnikov ali samoglasniških glasov: razločevati intonacijo / akutirana ali rastoča intonacija z dvigajočim se ali nizkim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko višjim naslednjim nenaglašenim zlogom; cirkumflektirana ali padajoča intonacija z upadajočim ali visokim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko nižjim naslednjim nenaglašenim zlogom; stavčna intonacija tonski potek v stavčnih segmentih ali v stavkih 3. knjiž. poudarek, naglas: njegove pesmi imajo močno baladno intonacijo / recitirati s pretirano intonacijo poudarjanjem ♪
  21.      intrigántka  -e ž (ā) nav. slabš. ženska, ki intrigira, spletkarka: nevarna intrigantka ♪
  22.      introspektíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na introspekcijo: introspektivna usmerjenost; introspektivno razčlenjevanje osebnosti / introspektiven človek / introspektivni roman ♦ psih. introspektivna psihologija introspektívno prisl.: introspektivno razčlenjevati ♪
  23.      intuícija  -e ž (í) neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, neodvisno od razumskega razčlenjevanja, navdih: predati, prepustiti se intuiciji; delati, ustvarjati po intuiciji, z intuicijo; obdarjen z intuicijo; ekspr. delo je sad gole intuicije // intuitivnost: imeti intuicijo; razprava priča o veliki avtorjevi intuiciji ♪
  24.      intuitívnost  -i ž (ȋ) sposobnost za neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, ki je neodvisno od razumskega razčlenjevanja: izredna pisateljeva intuitivnost / intuitivnost odločanja ♪
  25.      invazíja  -e ž (ȋ) 1. množično prodiranje, vdor vojaških sil ene države v drugo, vpad: napraviti, sprožiti invazijo / oborožena, sovražna invazija / invazija sovražnih letal, topov; pren., ekspr. invazija mravelj v stanovanje // med drugo svetovno vojno izkrcanje zavezniških sil na evropsko celino: vsak dan so pričakovali invazijo / zavezniška invazija 2. zastar. okupacija: čas francoske invazije na Slovenskem 3. ekspr., z rodilnikom pojavljanje česa v veliki množini: prišlo je do prave invazije kavbojskih filmov; podjetje računa z invazijo konkurenčnih izdelkov; invazija tujih turistov ◊ med. invazija bolezenskih klic v telo; zgod. invazija barbarov preseljevanje ljudstev na prehodu iz antike v srednji vek ♪

   3.436 3.461 3.486 3.511 3.536 3.561 3.586 3.611 3.636 3.661  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA