Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eva (301-325)



  1.      karnevál  -a m () praznovanje pusta, zlasti v večjih mestih: v Riu de Janeiru se je začel karneval; organizirati karneval / karneval je šel po vseh glavnih ulicah karnevalski sprevod // knjiž. pustovanje, pust: udeležiti se karnevala; pren., ekspr. vse naše življenje je karneval
  2.      karneválski  -a -o prid. () nanašajoč se na karneval: karnevalski ples / po ulici se je pomikal pisan karnevalski sprevod / karnevalsko razpoloženje pustno
  3.      kneževánje  -a s () glagolnik od kneževati: dolgoletno kneževanje
  4.      kneževáti  -újem nedov.) knjiž. biti knez, vladati kot knez: kneževal je več let / tukaj je kneževal slovenski knez
  5.      kočévar  -ja m (ẹ̄) žarg. premog, ki se koplje v Kočevju: kuriti s kočevarjem
  6.      kočeváti  -újem nedov.) 1. zlasti v ruskem okolju, nekdaj nomadsko živeti, biti nomad: to pleme še vedno kočuje / kočevali so iz kraja v kraj 2. knjiž., redko zasilno prebivati, taboriti, šotoriti: vojaki so kočevali v majhni oazi
  7.      končevánje  -a s () glagolnik od končevati: končevanje del
  8.      končeváti  -újem nedov.) 1. z glagolskim samostalnikom izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti: končujemo priprave na občni zbor; publ. z zidavo že končujejo; čas njegove strahovlade se končuje / s temi ukrepi se končuje ekstenzivno gospodarjenje / mlačev za danes končujejo / seje bomo končevali točno ob določeni uri // s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto: svoje referate končuje s kratkimi povzetki / delo so vedno končevali s pesmijo 2. s širokim pomenskim obsegom izraža približevanje celotnosti, polnosti dejanja: jopico je že končevala; ravno je končeval nalogo, ko je vstopil sošolec / oba fanta sta končevala gimnazijo / strokovnjaki končujejo elaborate 3. star. ubijati, usmrčevati: končevali so vse, kar je bilo živega // uničevati, ugonabljati: s svojim ravnanjem končuje živali in orodje; s takšnim delom si samo končuješ oči končeváti se navadno s prislovnim določilom izraža a) približevanje prenehanju obstajanja glede na čas: šolsko leto se že končuje; zima se počasi končuje b) prenehanje obstajanja glede na prostor: ulica se končuje na obali / rebra se prosto končujejo v mišicah / tu se travnik končuje in začenja se gozd / samostalnik se končuje na soglasnik; pesem se končuje z naslednjo kitico // izraža izid dejanja, kot ga nakazuje določilo: take nesreče se pogosto končujejo s smrtjo končujóč -a -e: slepo končujoč se jarek
  9.      kóntraobveščeválen  -lna -o prid. (ọ̑-) ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih obveščevalcev, protiobveščevalen: kontraobveščevalni policijski uradniki / kontraobveščevalna služba
  10.      kraljevánje  -a s () glagolnik od kraljevati: večstoletno kraljevanje znane dinastije / obdobje njenega kraljevanja v gledališču gre h koncu
  11.      kraljeváti  -újem nedov.) 1. biti kralj, vladati kot kralj: kraljeval je do smrti; (v) tej deželi je kraljevala znana dinastija / dobro, slabo kraljevati // ekspr. biti kje neomejen gospodar: v hiši je on kraljeval; star. kraljevati nad svojimi služabniki / tu kraljujeta ljubezen in sloga 2. ekspr. biti, nahajati se z močno izraženimi značilnostmi: med čudovitim sadjem sta kraljevali branjevki / na steni je kraljevala njegova slika 3. ekspr. stati, dvigati se nad čim: na hribu kraljuje mogočen grad / nad temnimi vrhovi kraljuje mesec
  12.      krepčeváti  -újem nedov.) zastar. krepčati: takšno dejanje krepčuje voljo
  13.      križevàt  -áta -o prid. ( ā) redko križen: stal je za železnimi križevatimi vrati
  14.      krščevánje  -a s () glagolnik od krščevati: voda za krščevanje
  15.      krščeváti  -újem nedov.) rel. podeljevati zakrament krsta: krščevati otroke / hodil je po deželi in krščeval ● ekspr. krščevati vino dolivati mu vodo
  16.      kupčeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kupčuje: na trgu so se gnetli kupčevalci in prodajalci; konjski kupčevalec // star. trgovec, prekupčevalec: kupčevalec z vinom
  17.      kupčeválka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od kupčevalec: kupčevalka z vinom
  18.      kupčeválski  -a -o [ls in s] prid. () nanašajoč se na kupčevalce: kupčevalska natančnost / kupčevalska strast
  19.      kupčeválstvo  -a [ls in s] s () dejavnost kupčevalcev: kupčevalstvo se je razcvetelo / star. ukvarja se s kupčevalstvom s trgovino
  20.      kupčevánje  -a s () glagolnik od kupčevati: ukvarjati se s kupčevanjem; kupčevanje z lesom, vinom; donosnost kupčevanja / kupčevanje na drobno
  21.      kupčeváti  -újem nedov.) kupovati in vzporedno prodajati: zelo veliko kupčuje; kupčevati z lesom, vinom // star. trgovati, kupovati: kmetuje in tudi kupčuje / kupčevati na debelo
  22.      kuševáti  -újem nedov.) nižje pog. poljubljati: kuševal ji je roko
  23.      léva 1 -e ž, lévih (ẹ́) 1. nav. ed. leva roka, levica: z desno se je opiral na palico, leva mu je visela ob telesu // leva noga: brcnil je žogo z levo in zgrešil / v medmetni rabi otroci so korakali: leva, desna, ena, dve 2. v prislovni rabi, v zvezi z na, od, po, v, z izraža levo stran: pisati od leve proti desni; priti od leve; iti, kreniti na, v levo; vrata se odpirajo na, v levo; ko greš čez cesto, poglej na levo in desno; obrniti se v levo; ovinek na levo; obrat v levo / krogla je priletela z leve; na desni teče reka, na levi je gozd; hoditi po levi; miza na levi je še prosta / kot povelje: na levo; polkrog v levo; pren. politik je krenil v levo; avtorjeva usmerjenost v levo ● kar tod pojdite in se držite leve na vsakem razpotju pojdite po levi poti; ekspr. ta človek se ne ozira ne na levo ne na desno dela po svoje, ne upošteva mnenja, nasvetov drugih; ekspr. sedel je za mizo in ni pogledal ne na levo ne na desno gledal je naravnost, ni se oziral okoli sebeobrt. plesti same leve leve petlje; prim. levi
  24.      léva 2 -e ž (ẹ̑) 1. nekdaj majhnemu ognjišču podobna vdolbina v zidu, v kateri gorijo trske za razsvetljavo: primakniti kolovrat bližje k levi // star. kamin: ob zimskih večerih so sedeli pri levi 2. alp. majhna, plitva votlina, vdolbina v skalovju: leva v gladki steni
  25.      levák  -a m (á) kdor pri delu uporablja predvsem levo roko; levičar

   176 201 226 251 276 301 326 351 376 401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA