Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Eva (2.786-2.810)
- dotírati 2 -am dov. (ȋ) ekspr., redko prignati, privesti: tatu so dotirali na stražnico // zastar. izoblikovati popolnoma, do konca; dognati: prevajalec je prevod res dotiral ♪
- dotiskováti -újem nedov. (á ȗ) 1. približevati se koncu tiskanja: znamke že dotiskujejo 2. dodatno, zraven tiskati: dotiskovati so morali še inicialke ♪
- douméti -úmem stil. -uméjem dov., tudi doúmel; doúmljen tudi doumét (ẹ́ ȗ, ẹ̑) popolnoma, do konca razumeti, spoznati: doumeti bistvo problema, smisel stavka; ne more doumeti vsega, kar se je zgodilo; prizadeval si je doumeti pisateljevo osebnost; doumela je to do dna ♪
- doumljívost -i ž (í) lastnost doumljivega: lahka doumljivost povesti // sposobnost doumevanja: človeška doumljivost; njegova doumljivost je velika ♪
- dovčérajšnji -a -e prid. (ẹ́) ki je bil, obstajal do včeraj: dovčerajšnje vreme je bilo zelo slabo // publ. ki je bil, obstajal do nedavnega: dovčerajšnji voditelji; državi preti nevarnost od njenega dovčerajšnjega zaveznika / dovčerajšnje geslo aristokracije; to je podoba njenega dovčerajšnjega življenja ♪
- dovolíti -vólim dov. (ȋ ọ́) 1. dati dovoljenje, pristanek za kaj: učitelj nam je dovolil, da gremo domov; ne, tega ne dovolimo / njegov ponos mu ne dovoli, da bi jih prosil; študij bo nadaljeval, če mu bo dovolilo zdravje ∙ preveč dovoli otroku je preveč popustljiv do njega; ekspr. kdo vam je dovolil tu kaditi in popivati ne smete; evfem. ne morem dovoliti, da bi tako ravnal z materjo prepovedujem ti 2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža vljudnost a) pri nagovoru: dovolite, da vam iskreno čestitam; dovolite, da vam zastavim tole vprašanje; saj dovolite? je vprašal sopotnika in prisedel b) pri seznanjanju: dovolite, moje ime je XY; dovoli, da ti predstavim svojo ženo c) pri ugovarjanju, zavrnitvi: »Ta človek je izdajalec,« je reklo dekle. »Dovolite! To je nemogoče,« se je branil komandant / ekspr. dovoli, da dvomim o tem 3. zastar.
privoliti: naposled je le dovolil v ta zakon dovolíti si upati si, drzniti si storiti kaj: dovolil si je neslano šalo; misliš, da si lahko vse dovoliš / dovolil sem si kritiko njegovega dela / kot vljudnostna fraza: dovolil bi si navesti nekaj primerov; dovolil bi si opozoriti še na to dejstvo ∙ ne morem si dovoliti tolikšnega razkošja privoščiti dovóljen -a -o 1. deležnik od dovoliti: kongres ni bil dovoljen; ali je dovoljeno vprašanje; pristopil je k mizi, vprašal: Dovoljeno? in sedel 2. dopusten: dovoljena hitrost; zoper odločbo je dovoljena pritožba; sam.: nogometna tekma je prešla meje dovoljenega ♪
- dovprášati tudi dovprašáti -am dov., tudi dovprášala (á á á) redko končati vpraševanje: veliko stvari ga je zanimalo, končno je le dovprašal dovprášati se tudi dovprašáti se z vpraševanjem priti kam: končno se je le dovprašal do prave poti ♪
- dóza 1 -e ž (ọ̑) 1. manjša, lepo izdelana škatla za shranjevanje česa: vzeti cigareto iz doze; cigaretna doza; lesena, rezljana, zlata doza; doze za puder // neprodušno zaprta pločevinasta posoda, zlasti za konzervirana živila: konzervna doza; doza z grahom, fižolom ♦ fot. razvijalna doza zaprta posoda za razvijanje filmov 2. elektr. kovinski ali plastični okrov, v katerem so narejeni spoji, odcepi, priključki: vgraditi doze / odcepna, priključna doza; gramofonska doza priprava na gramofonu, ki spreminja mehanske tresljaje gramofonske igle v ustrezne električne napetosti; vrezovalna doza priprava, ki pretvarja električno ali zvočno valovanje v mehansko in ga vrezuje v gramofonsko ploščo ♪
- dóza 2 -e ž (ọ̑) določena, natančno odmerjena količina česa, navadno zdravila, odmerek: povečati, predpisati dozo; to zdravilo učinkuje že pri razmeroma nizki dozi; dnevna doza; doza morfija / maksimalna, smrtna doza; pren. nauke mu servira po dozah // količina sploh: vzela je preveliko dozo uspavalnih praškov; kisla vina žveplajo navadno z manjšo dozo / dopustne doze radioaktivnega sevanja; tolerančne doze rentgenskih žarkov; pren. patos je podan v premočni dozi; precejšnja doza humorja ♪
- dozdàj in do zdàj prisl. (ȁ) do tega časa, trenutka: dozdaj je šlo vse dobro; prizadeval si bo bolj kakor dozdaj ♪
- dozdàjšnji -a -e prid. (ȁ) ki je bil, obstajal dozdaj: dozdajšnje izkušnje, ugotovitve; dozdajšnja prizadevanja znanstvenikov / dozdajšnji predsednik ♪
- dozíranje -a s (ȋ) glagolnik od dozirati: pravilno doziranje kinina; bolezen se je poslabšala zaradi prevelikega doziranja / doziranje rentgenskega obsevanja; pren. doziranje pomoči za to dejavnost je bilo nekoliko preveliko ♪
- dozírati -am dov. in nedov. (ȋ) določiti, natančno odmeriti količino česa, navadno zdravila: dozirati zdravilo; kinin doziramo individualno / dozirati sevanje rentgenskih žarkov / dozirati živila z dozirnim strojem; pren. pravilno dozirati učno snov dozíran -a -o: dozirana količina ♪
- dóžev -a -o (ọ̑) svojilni pridevnik od dož: doževa hči; doževa palača ♪
- dóževka -e ž (ọ̑) redko doževa žena ♪
- doživéti -ím dov., dožível (ẹ́ í) 1. v življenju priti do česa, biti deležen česa: človek težko razume, če sam ne doživi; pripovedoval je, kaj vse je po svetu videl in doživel; veliko je doživela na potovanju; marsikaj smo doživeli v tem času; tega ni mogoče opisati, treba je doživeti / doživeti bedo, razočaranje // s čustvi dojeti: pesmi ni niti doživel niti razumel / zgodbo je povedal na kratko, a doživel jo je do podrobnosti 2. živeti do določene dobe, dogodka: doživeti visoko starost; le malo prvoborcev je doživelo konec vojne / star sem že, a vnuka bi še rad doživel 3. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: film je doživel dobro kritiko; taka politika je morala doživeti polom; naši tekmovalci so doživeli popoln poraz / prevod je doživel precej popravkov; knjiga je doživela več izdaj / doživeti čast, sramoto biti
počaščen, osramočen 4. vznes. umreti: doživela je, vsi bomo šli za njo dožívljen -a -o: globoko doživljena glasba; pot do resnično in zavestno doživljenega spoznanja je bila težka; mučen spomin na doživljeno sramoto; vizionarno doživljena resničnost doživét -a -o: od doživetih vtisov je bila vsa bleda; misel na doživeto srečo; vse zgodbe v knjigi so intenzivno doživete; do kraja doživeta lirika; prisl.: altistka je pela naslovno vlogo doživeto in izredno prepričevalno; sam.: prav stil te novele odkriva globino doživetega; neposredno izpovedovanje doživetega ♪
- drág -a -o tudi -ó prid., drážji (ȃ á; drugi pomen ȃ) 1. ki stane veliko denarja: to je zelo drag stroj; živež je v mestu dražji kot na deželi; knjige so preveč drage, da bi jih mogel kupovati; draga stanovanja; drago vino; drag kot žafran zelo / ta servis je precej drag; zahaja le v boljše, dražje gostilne; tam je življenje zelo drago / nav. ekspr. dobiti za drag, velik denar / to je zelo drago krzno dragoceno / drag kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit ♦ metal. drage kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance 2. z dajalnikom do katerega ima kdo pozitiven čustveni odnos: ta človek mi je zelo drag; vznes. bil je drag mojemu srcu / njen obisk mu je bil vedno drag; to mi je drag spomin; resnica mu je nadvse draga / v nagovoru: dragi oče! dragi prijatelj! duša draga, tako ne bo šlo naprej; v vljudnostnem
nagovoru dragi bralci! v osmrtnicah pogreb dragega pokojnika bo v soboto 3. redko ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; dragocen: ne izgubljaj po nepotrebnem dragega časa ● ekspr. to je bila draga šola zanj za izkušnje, ki si jih je pridobil ob tem neuspehu, je moral dosti pretrpeti, žrtvovati; drage volje mu je ustregel zelo rad; rade volje; ekspr. molči, če ti je življenje drago če si hočeš ohraniti življenje; če nočeš doživeti kaj neprijetnega, hudega; knjiž. če ti je drago, greva naprej če hočeš, če ti je prav; pojdi, kamor ti drago kamor hočeš, želiš; le smejte se, kolikor vam drago kolikor hočete drágo in dragó prisl.: drago kupiti, prodati; drago se oblačiti; drago plačane izkušnje / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju drago mi je ∙ ekspr. to ga bo še drago stalo bo imelo zanj slabe posledice drági -a -o sam.: ob novem letu se je spomnil svojih dragih; mislil je le na svojo drago ∙ vrnil mu je
milo za drago za žalitev, krivico se mu je maščeval tako ali še huje, kot je bila storjena njemu samemu ♪
- drágoman -a m (ȃ) v orientalskem, zlasti v turškem okolju uradni prevajalec, tolmač: kot dragoman je veliko potoval ♪
- dragonáda -e ž (ȃ) zgod. nasilno pokatoličevanje protestantov z naseljevanjem vojakov v 17. stoletju: bili so žrtve zloglasne dragonade ♪
- dráhma -e ž (ȃ) grška denarna enota: prizadevanje za stabilizacijo drahme // kovanec v vrednosti te enote ♪
- drájna -e ž (ȃ) slabš. 1. slaba, poulična popevka: prepevati pijanske drajne; le kje se je naučil tisto drajno 2. vlačuga, prostitutka: zaradi neke drajne je ves nesrečen 3. kraj, dežela s slabimi, neurejenimi razmerami: nočem več živeti v tej hudičevi drajni ♪
- dramátika -e ž (á) 1. lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je drama: vrh sodobne dramatike // dramska dela, drame: Cankarjeva, Ibsenova dramatika; slovenska, svetovna dramatika 2. redko dramatičnost: prizor se odlikuje po močni dramatiki ♪
- dramatúrški -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na dramaturge ali dramaturgijo: dramaturški zakoni; dramaturška študija / dramaturški poklic ♦ gled. dramaturška analiza razčlenjevanje vsebine, zgradbe in ideje dramskega dela; dramaturška črta dramatúrško prisl.: delo dramaturško predelati ♪
- dražênje -a s (é) glagolnik od dražiti, zviševati ceno: draženje živil se je iz dneva v dan stopnjevalo / draženje hiše je potekalo zelo razburljivo ♪
- dražílo -a s (í) sredstvo, ki dražilno vpliva na organizem: kofein je lahko nevarno dražilo; uživati dražila; njena bližina je delovala nanj kot dražilo ♦ med. spolno dražilo afrodiziak ♪
2.661 2.686 2.711 2.736 2.761 2.786 2.811 2.836 2.861 2.886