Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Eva (26-50) 
- bojevánje -a s (ȃ) glagolnik od bojevati se: izuriti se v bojevanju; taktika bojevanja / star. bojevanje je trajalo do mraka oborožen spopad; boj ♪
- bojeváti se -újem se nedov. (á ȗ) 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: bojevati se za svobodo; bojevati se s sovražnikom; pren. dvom se bojuje z upanjem; bojevati se sam s seboj; vse življenje se je bojeval z revščino 2. zelo si prizadevati za kaj: dolgo se je bojeval za dekletovo naklonjenost; bojevati se za pravico z besedo in peresom ● publ. bojevati se z ramo ob rami skupaj, složno bojeváti star. udeleževati se oboroženega spopada, boja: Če niso ti [konji] zate, moraš peš bojevati (F. Levstik) / knjiž., z notranjim predmetom bojevati boj z okupatorjem;
pren. bojuje hude duševne boje bojujóč se -a -e: bojujoč se za most, je padel; bojujoče se države ♪
- božičeváti -újem nedov. (á ȗ) v krščanskem okolju praznovati božič: božičevali so doma ♪
- carjevánje -a s (ȃ) glagolnik od carjevati: carjevanje Petra Velikega ♪
- carjeváti -újem nedov. (á ȗ) redko biti car, vladati kot car ♪
- cesarjevánje -a s (ȃ) redko vladanje cesarja: Napoleonovo cesarjevanje ♪
- cévarka -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka plast s cevkami, kjer nastajajo trosi, Boletales ♪
- cevárna -e ž (ȃ) izdelovalnica cevi: obratovodja cevarne ♪
- cévast -a -o prid. (ẹ̄) podoben cevi: cevast steber; cevasta posoda ♦ anat. cevasti organi; cevasta kost; bot. cevasti cvet, list; cevaste gobe cevarke; um. cevaste gube na kipih ♪
- čevápčič -a m (ȃ) nav. mn. na žaru pečen svaljek sesekljanega mesa: čevapčiči s čebulo ♪
- črevárna -e ž (ȃ) podjetje za obdelovanje in izdelovanje črev: črevarna je presegla proizvodni načrt // obrat za čiščenje črev: klavnica ima veliko črevarno ♪
- črévast -a -o prid. (ẹ́) zavit kot čreva: črevasti zavoji možganov; pren. govoril je dolge, črevaste stavke ♪
- davkoplačeválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor mora plačevati davek: davčno povišanje je prizadelo male davkoplačevalce ♪
- davkoplačeválski -a -o [u̯s in ls] (ȃ) pridevnik od davkoplačevalec: davkoplačevalska obveznost ♪
- dekličevánje -a s (ȃ) knjiž. udeleževanje v družabnem življenju deklet na vasi: mladi vdovi so očitali dekličevanje ♪
- déva -e ž (ẹ̑) zastar. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: iz deklice je postala lepa deva; ponosna deva; obraz mlade deve / Pred tabo klečim, izvoljena deva (S. Gregorčič) devica Marija ♪
- devalorizácija -e ž (á) fin. devalvacija: zakon o devalorizaciji; pren. devalorizacija človekovega dela ♪
- devalorizírati -am dov. in nedov. (ȋ) fin. devalvirati: devalorizirati denar; pren. nenačrtni posegi v naravo so devalorizirali dragocene predele pokrajine ♪
- devalutácija -e ž (á) fin. odprava vezanosti valute na vrednost zlata ali na druge valute: izvesti devalutacijo ♪
- devalvácija -e ž (á) fin. znižanje v zlatu ali tuji valuti izražene vrednosti domače valute, razvrednotenje: devalvacija valute; posledice devalvacije funta ♪
- devalvírati -am dov. in nedov. (ȋ) fin. izvesti devalvacijo, razvrednotiti: devalvirati denar ♪
- devastácija -e ž (á) knjiž. opustošenje, razdejanje: devastacija gozdov ♪
- devastírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. opustošiti, razdejati: devastirati naselje, pokrajino devastíran -a -o: devastirana gozdna parcela ♪
- dévati -am in -ljem nedov., tudi devála (ẹ́) star. delati, da prihaja kaj na določeno mesto; dajati: ves večer je deval roko pred usta; gostje so si kar sami devali na krožnike / prišel je, ko je ravno otroka devala spat / pog. devati stroj narazen razstavljati ga (na dele) ● devati prašiča iz kože odstranjevati zaklanemu prašiču kožo; pog. vse je v nič deval omalovaževal, podcenjeval; pog. otroke v red devati skrbeti zanje; pog. za hude dni devati na stran hraniti, varčevati ♪
- deževánje -a [dǝž] s (ȃ) glagolnik od deževati: pot je bila vsa razmočena od dolgega, pogostnega deževanja ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
