Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eva (2.111-2.135)


  1.      baptíst  -a m (ȋ) pripadnik protestantske verske skupnosti, ki zahteva krst odraslih: bil je goreč baptist ♪
  2.      baptistêrij  -a m (é) um. prostor ali stavba za krščevanje; krstilnica: romanski baptisterij; stolnica z baptisterijem ♪
  3.      baptístinja  -e ž (ȋ) pripadnica protestantske verske skupnosti, ki zahteva krst odraslih ♪
  4.      baránt  -a m (ā) star. kupčija, kupčevanje ♪
  5.      barantáč  -a m (á) slabš. kupčevalec, prekupčevalec: v trg so prihajali sejmarji, barantači in mešetarji; zvijačen barantač ♪
  6.      barantálec  -lca [u̯c] m (ȃ) raba peša kupčevalec, prekupčevalec: konjski barantalec; barantalec z vinom ♪
  7.      barantáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. pog. pogajati se za ceno: pri kupčiji nikdar ne baranta; barantal je s kmetom za vola / dijaki barantajo za rede se pogajajo z učiteljem za boljše ocene 2. raba peša kupčevati, prekupčevati: barantati z lesom / otroci barantajo z znamkami zamenjavajo znamke ♪
  8.      barantíja  -e ž (ȋ) raba peša 1. kupčija, (pre)kupčevanje: napravil je dobro barantijo; barantija s konji; pren., slabš. razkrinkati politične barantije 2. barantanje: barantija za njivo ♪
  9.      baratáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. kupčevati, prekupčevati: baratati z lesom ♪
  10.      barbiturát  -a m (ȃ) farm. uspavalno in pomirjevalno sredstvo: zastrupljenje z barbiturati ♪
  11.      bárijev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na barij: barijev hidroksid; barijev sulfat; barijeve spojine ♦ med. barijeva kaša raztopina barijevega sulfata, ki se da pacientu pri rentgenskem presvetljevanju, slikanju prebavne cevi ♪
  12.      bárje  -a s (ȃ) močvirnat svet, na katerem iz rastlinskih ostankov nastaja šota: izsuševati barje / Ljubljansko barje ♦ geogr. nizko barje ki je poraslo s travo; visoko barje ki je poraslo z mahovjem ♪
  13.      bárva  -e ž (ȃ) 1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo 2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv 3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje 4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin 5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo 6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov 7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije 8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo ● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno ◊ fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice ♪
  14.      basic  -a [béjzik] m (ẹ̑) elektr. programski jezik za reševanje tehničnih, naravoslovnih problemov s preprostimi in majhnimi računalniškimi sistemi: uporaba basica ♪
  15.      bàš  prisl. (ȁ) star. poudarja trditev; prav, ravno: baš to mi ugaja; baš za naše kraje so se bili vroči boji; baš narobe je res; v dežju ni baš prijetno na pot / plačeval je, kakor se mu je baš zljubilo pač / baš je šel mimo pravkar, ravnokar ♪
  16.      báti se  bojím se nedov., bój se bójte se; bál se (á í) 1. čutiti strah, biti v strahu: ponoči in v gozdu se otrok boji; nič se ne boj; hudo, močno, zelo se bati; na smrt se bojim; preh. bati se sovražnika; boji se ga kot hudič križa, kot živega vraga zelo / elipt.: nič se bati! pog. nič bati! // čutiti spoštljiv strah: fant se boji samo očeta; boga se bati; celo šefa se ne boji 2. preh. s strahom pričakovati kaj neprijetnega: bati se kazni, smrti, toče, trpljenja / lakote se jim ni bati; tako oblečen se ne bojim mraza // ne želeti si, ne marati: bati se odgovornosti, stroškov, zamere; teh razgrajačev se vse boji / bojijo se njenega strupenega jezika 3. z nedoločnikom kot predmetom ne imeti dovolj poguma, ant. upati si: vsako stvar se boji začeti; boji se jim zameriti; bal se je zaplavati; fantje so se bali (iti) k vojakom; boji se (iti) domov / ta se boji deklet se jih plašno izogiba 4. biti v skrbeh za koga ali za kaj: starši se boje za otroke; boji se za njegovo srečo, zdravje / bati se za imetje, zaslužek / ne boj se, vse bo dobro; bal sem se, da me bodo napak razumeli; boji se, kaj bo / Janez se boji, da bo brat umrl; s pleonastično nikalnico boji se, da bi mu brat ne umrl, da mu brat ne umre boji se, da bi brat umrl 5. ekspr. domnevati, meniti, misliti: bojim se, da ni tako, kot mislite; slišal se je krohot, da sem se bal, da bo sobo razneslo; bojim se, da se motiš; bojim se, da se ne motiš da imaš prav; ne boš mi ušel, ne boj se nikar ne misli / bojim se, da vas motim ● ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal; ekspr. ali se ne bojiš boga kako si upaš kaj takega storiti; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv; pri tem delu se ga ne bojim upam se meriti z njim; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi bojé se zastar.: šli so ga iskat, ne boje se mraza in noči bojèč se -éča -e: boječ se jeze, pikrih opazk; zastar. prečula je vso noč, neizmerno boječa se zanj; prim. boječ ♪
  17.      báviti se  -im se nedov. (á ȃ) raba peša ukvarjati se: baviti se z lovom, s politiko; baviti se z mladino; bavi se z mislijo, da bi odšel; resno se baviti s finančnimi vprašanji / baviti se z italijanščino študirati italijanščino, s prevajanjem prevajati ♪
  18.      bazilísa  -e ž (ȋ) v bizantinski državi vladarjeva žena, cesarica: bazilej in bazilisa ♪
  19.      bêbec  tudi bébec -bca m (é; ẹ̄) 1. duševno nerazvit, slaboumen človek: bebec je buljil predse s praznimi očmi; otrok je bebec od rojstva 2. slabš. omejen, neumen človek: s tem bebcem ne maram več imeti opravka; ti bebec! ● ekspr. ne delaj se bebca ne kaži se neumnega, ne pretvarjaj se; ekspr. imeti koga za bebca norčevati se iz koga ♪
  20.      bedáček  -čka m (á) 1. ljubk. manjšalnica od bedak: ne joči, bedaček moj mali! 2. redko bebček: norčevali so se iz vaškega bedačka ♪
  21.      bedák  -a m (á) ekspr. omejen, neumen človek: ne verjamem, saj nisem bedak / kot psovka molči, bedak ∙ ekspr. ne bom ti za bedaka ne pustim, da bi se norčeval iz mene; ne pustim, da bi me goljufal; ekspr. imeti koga za bedaka norčevati se iz koga ♪
  22.      béden  -dna -o prid., bédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je v veliki materialni ali duhovni stiski: bedno ljudstvo / bedno življenje // ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: prebijati se z bedno plačo // ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: bedna žival je komaj še stala od utrujenosti / delil je z jetniki bedno usodo 2. ekspr. zaničevanja vreden: bedni izdajalec / bedni izgovori; to je bedna laž ♪
  23.      bég 1 -a m (ẹ̑) 1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo: pognati se, spustiti se v beg; zapoditi sovražnika v beg; divji, paničen beg; beg v gozdove; pren. beg pred samim seboj // rešitev iz neugodnih razmer: beg iz zapora; knjiž. beg iz stvarnosti, od življenja ∙ publ. zločinec je na begu ga še niso prijeli 2. knjiž. hitro časovno odmikanje: beg časa, let / beg valov ◊ astr. beg osvetij medsebojno oddaljevanje osvetij; ekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta ♪
  24.      begún  -a m (ȗ) star. kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo; begunec: beguni pred Turki / loviti vojaške begune dezerterje ♪
  25.      begúnec  -nca m (ȗ) kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo: pognali so se za beguncem; goriški begunci v prvi svetovni vojni / vojaški begunec dezerter // kdor se izseli v tujino iz političnih vzrokov; emigrant: politični begunec je zaprosil za azil ♪

   1.986 2.011 2.036 2.061 2.086 2.111 2.136 2.161 2.186 2.211  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA