Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eva (1.911-1.935)



  1.      zgoščeváti  -újem nedov.) 1. delati (bolj) gosto: zgoščevati preredko malto // teh. odstranjevati iz snovi večji del tekočine: zgoščevati raztopine / zgoščevati tekoče gorivo 2. ekspr. delati, da pride na določeno mesto veliko elementov česa: zgoščevati vrstice / zgoščevati besedilo zgoščeváti se 1. postajati (bolj) gost: omaka se je zgoščevala / para se zgoščuje v kapljice / megla se je začela zgoščevati; ekspr. mrak se je zgoščeval v temo / promet v mestih se vedno bolj zgoščuje 2. knjiž. postajati bolj intenziven: tišina v prostoru se je vse bolj zgoščevala zgoščujóč -a -e: zgoščujoči se mrak je prehajal v noč
  2.      zgrajevánje  -a s () glagolnik od zgrajevati: zgrajevanje elektrarne / zgrajevanje novih razmer; prim. izgrajevanje
  3.      zgrajeváti  -újem nedov.) delati z (gradbenim) materialom, da kaj nastane; graditi: zgrajevati elektrarne / organizem zgrajuje različne snovi; vitamini se zgrajujejo v rastlinah; prim. izgrajevati
  4.      zgreševáti  -újem nedov.) večkrat zgrešiti: zgreševati cilj
  5.      zgrévati  -am dov. (ẹ̑) zastar. žal postati: zgrevalo ga je, da mu ni pomagal zgrévati se skesati se: zgrevati se svojih grehov / zgrevajte se, ker niste prav ravnali zgrévan -a -o: z zgrevanim glasom reči; zgrevan grešnik; prisl.: zgrevano priznati
  6.      zgrmévati  -am nedov. (ẹ́) ekspr. drug za drugim zgrmeti: plazovi zgrmevajo v dolino / letala vse bolj pogosto zgrmevajo na tla
  7.      zgrozévati se  -am se nedov. (ẹ́) knjiž. (večkrat) čutiti grozo: zgrozevati se ob krikih; zgrozeval se je, ko je spoznaval njeno preračunljivost zgrozévati nav. 3. os. vzbujati, povzročati grozo: to dejstvo me zgrozeva
  8.      zlajševáti  -újem nedov.) star. olajševati: zlajševati komu bolečine, trpljenje
  9.      zlévanka  -e ž (ẹ́) nav. mn., nar. vzhodno jed iz redkega testa, ocvrta na maščobi; zlivanka: peči zlevanke / ajdove, pšenične zlevanke
  10.      zmajeváti  -újem nedov.) navadno v zvezi zmajevati z glavo s počasnejšimi, daljšimi gibi glave na levo in desno izražati osuplost, presenečenje, ogorčenje: zmajeval je z glavo, rekel pa ni nič; osupel, presenečen zmajevati z glavo / to vendar ni mogoče, so ljudje zmajevali z glavami / nejevoljno zmajevati zmajeváje: poslušalci odhajajo, zmajevaje z glavami zmajujóč -a -e: gledal jo je, zmajujoč z glavo
  11.      zmanjševálec  -lca [c tudi lc] m () mat. število, ki se odšteva; odštevanec
  12.      zmanjševálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zmanjševanje: zmanjševalno merilo / zmanjševalna leča pomanjševalna lečaknjiž. zmanjševalna beseda manjšalnica, pomanjševalnica
  13.      zmanjševánec  -nca m (á) mat. število, od katerega se odšteva: zmanjševanec in odštevanec
  14.      zmanjševánje  -a s () glagolnik od zmanjševati: zmanjševanje prostora; zmanjševanje teže / zmanjševanje števila zaposlenih / zmanjševanje nasprotij
  15.      zmanjševáti  -újem nedov.) delati kaj (bolj) majhno: prostor je mogoče povečevati in zmanjševati s premakljivimi stenami; zmanjševati razmik med dvema predmetoma / zmanjševati dozo zdravil / zmanjševati izvoz, proizvodnjo / zmanjševati čete, kolektive / zmanjševati moč, vpliv koga; vidljivost se zmanjšuje / bolezen zmanjšuje delovno sposobnost / zavese zmanjšujejo svetlobo / zmanjševati padec; z ovinki se strmina zmanjšuje // delati kaj enakega, vendar manjših razsežnosti; pomanjševati: zmanjševati črke, znake
  16.      zmaščeváti  -újem dov.) zastar. maščevati: zmaščevati bratovo čast; zmaščevati se za storjeno krivico; zmaščevati se nad kom
  17.      zničevati  gl. izničevati
  18.      zniževánje  -a s () glagolnik od zniževati: zniževanje vodne gladine / zniževanje cen, stroškov
  19.      zniževáti  -újem nedov.) 1. delati kaj nižje: zniževati nasip 2. spravljati z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: zniževati temperaturo / zniževati porabo energije zmanjševati zniževáti se 1. postajati nižji: gladina jezera se znižuje / gorovje se na vzhodu znižuje spušča 2. prehajati z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: temperatura se znižuje / življenjska raven prebivalstva se postopoma znižuje
  20.      zoglenévati  -am nedov. (ẹ́) spreminjati se v oglje: v kopi les zogleneva // geol. spreminjati se v premog, šoto: zasute rastline so polagoma zoglenevale
  21.      zorévati  -am nedov. (ẹ́) star. zoreti: po vinogradih zoreva grozdje
  22.      zoževánje  -a s () glagolnik od zoževati: zoževanje doline proti koncu / refleksno zoževanje in razširjanje zenice / zoževanje tržišča / zoževanje razlik med državami
  23.      zoževáti  -újem nedov.) delati kaj (bolj) ozko: zasipavati in zoževati rokav reke; pot se je začela zoževati / partizani so zoževali obroč okrog postojanke // delati, povzročati, da je kaj videti ožje: podolžne črte postavo zožujejo // zmanjševati, omejevati: zoževati razmike med stoli / tržišče se zaradi takih ukrepov zožuje / zoževati obravnavo na en sam problem / zoževati pravice koga zožujóč -a -e: proti vrhu zožujoči se stolpi; vedno bolj zožujoča se pot
  24.      zvečeváti  -újem nedov.) 1. delati kaj (bolj) veliko; večati: zvečevati igrišče 2. delati, da doseže kaj višjo stopnjo a) glede na količino: zvečevati proizvodnjo b) glede na možni razpon: zvečevati pomen dogodka c) glede na intenzivnost: zvečevati upanje na uspeh
  25.      zviševánje  -a s () glagolnik od zviševati: zviševanje ograje / zviševanje cen / zviševanje življenjske ravni

   1.786 1.811 1.836 1.861 1.886 1.911 1.936 1.961 1.986 2.011  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA