Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eva (1.826-1.850)


  1.      zardévati  -am nedov. (ẹ́) dobivati rdečkasto barvo zlasti lic zaradi razburjenja, razgretosti: zardevala je in se obračala vstran; zardevati od joka, sramu / zardevati v obraz zardevajóč -a -e: zardevajoč mu je odgovarjala; zardevajoč obraz; zardevajoče dekle ♪
  2.      zasenčevánje  -a s (ȃ) glagolnik od zasenčevati: zasenčevanje sadik / zasenčevanje žarnic ♪
  3.      zasenčeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. povzročati, delati, da je kaj v senci: s slamo zasenčevati gredice / balkon so poleti zasenčevali 2. dajati, delati senco: košat hrast zasenčuje hišo; zgornje veje preveč zasenčujejo spodnje dele krošnje / slamnik ji je zasenčeval obraz / temne trepalnice so zasenčevale njene oči 3. ekspr. delati, povzročati, da kaže kaj neprijetno, neugodno čustvo, duševno stanje: skrbi mu zasenčujejo obraz // delati, povzročati, da dobi kaj neprijetne, nezaželene sestavine: veliko trpljenje zasenčuje njegovo življenje / žalost zaradi te smrti mu je dolgo zasenčevala duha 4. ekspr. povzročati, da je kaj deležno manjše pozornosti: ta napaka zasenčuje prejšnje uspehe / s svojo dobro igro zasenčuje druge igralke ♪
  4.      zaskrbljeváti  -újem nedov. (á ȗ) publ. vzbujati skrb, vznemirjati: naraščajoča nestrpnost med ljudmi vedno bolj zaskrbljuje / gospodarsko stanje nas zaskrbljuje zaskrbljujóč -a -e: zaskrbljujoč gospodarski položaj; podatek je zaskrbljujoč; prisl.: bolezen se zaskrbljujoče širi ♪
  5.      zaslepljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od zaslepljevati: zaslepljevanje nasproti vozečega voznika / zaslepljevanje ljudi ♪
  6.      zaslepljeváti  -újem nedov. (á ȗ) večkrat zaslepiti: zaslepljevali so jih žarometi nasproti vozečih avtomobilov / bliski so ga zaslepljevali / ekspr. uspehi jih zaslepljujejo slepijo / ekspr. zaslepljevati ljudi z utopičnimi teorijami zaslepljujóč -a -e: zaslepljujoč blisk; zaslepljujoča strast ♪
  7.      zasliševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor zaslišuje: zasliševalec je ponovil vprašanje ♪
  8.      zasliševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zasliševanje: zasliševalne metode / zasliševalni organi / zasliševalni zapisnik / zasliševalna soba ♪
  9.      zasliševálnica  -e ž (ȃ) prostor za zasliševanje: soočiti pričo in osumljenca v zasliševalnici ♪
  10.      zasliševálski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na zasliševalce ali zasliševanje: zasliševalske metode / zasliševalska služba ♪
  11.      zasliševánec  -nca m (á) kdor je zasliševan: zasliševanec je vse priznal ♪
  12.      zasliševánje  -a s (ȃ) glagolnik od zasliševati: zasliševanje prič, strank; zapisnik o zasliševanju ♦ jur. križno ali navzkrižno zasliševanje pri katerem o isti stvari izprašuje zasliševanca nasprotna stranka ♪
  13.      zasliševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. izpraševati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve: zasliševati osumljenca, pričo 2. strogo in natančno izpraševati koga z namenom ugotoviti resnico: zasliševati begunce, ujetnike / ekspr. žena ga je zasliševala, kje je hodil ponoči zasliševán -a -o: zasliševana priča; sam.: zasliševani na vprašanje ni odgovoril ♪
  14.      zasluževáti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. zaslužiti, biti deležen česa: po pravici zaslužuje nagrado / ne zaslužuje tako velike časti ∙ zastar. še nihče ni popisal te poti tako, kakor zaslužuje primerno, ustrezno ♪
  15.      zastarévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od zastarevati: zastarevanje tehnologije; zastarevanje znanja / zastarevanje idej, nazorov ♪
  16.      zastarévati  -am nedov. (ẹ́) postajati tak, da ni več v skladu a) s splošnim okusom določenega časa: modne novosti hitro zastarevajo b) s tehničnimi, strokovnimi zahtevami, pridobitvami določenega časa: stroji zastarevajo zaradi tehničnega napredka; tehnologija hitro zastareva c) z razmerami, potrebami, normami določenega časa: ideje, nazori zastarevajo / novice hitro zastarevajo zastarevajóč -a -e: zastarevajoče metode ♪
  17.      zastekljeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se poklicno ukvarja z zastekljevanjem: zaposliti zastekljevalca in parketarja ♪
  18.      zastekljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od zastekljevati: zastekljevanje oken ♪
  19.      zastekljeváti  -újem nedov. (á ȗ) zapirati kako odprtino s steklom, vstavljenim, nameščenim vanjo: sosedu je pomagal zastekljevati okna ♪
  20.      zastranjeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. odmikati se, oddaljevati se od obravnavanega: zastranjevati v razpravi zastranjujóč -a -e: zastranjujoče pisanje ♪
  21.      zastraševálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za zastraševanje: zastraševalna akcija / zastraševalen vpliv ♪
  22.      zastraševánje  -a s (ȃ) glagolnik od zastraševati: zastraševanje ljudi; zastraševanje in maščevanje / zastraševanje držav / politika zastraševanja ♪
  23.      zastraševáti  -újem nedov. (á ȗ) z namernim vzbujanjem strahu delati, povzročati, da se koga odvrne od kakega dejanja, dela: zastraševati nasprotnike / ta država ni nikoli zastraševala drugih / ekspr. ta misel ga je začela zastraševati zastrašujóč -a -e 1. deležnik od zastraševati: zastrašujoča zgodba 2. ekspr. ki vzbuja strah, zaskrbljenost: zastrašujoči podatki; zastrašujoče naraščanje cen; prisl.: zastrašujoče opisovati ♪
  24.      zastrupljeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor zastruplja: kaznovati zastrupljevalca / zastrupljevalec vodnjakov / ekspr. zastrupljevalec javnosti / ekspr. jedrska elektrarna je nevaren zastrupljevalec okolja onesnaževalec ♪
  25.      zastrupljeválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od zastrupljevalec: priznala je, da je zastrupljevalka ♪

   1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA