Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eva (1.801-1.825)


  1.      zamenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: zamenjevati hrano za obutev / s prijateljem si zamenjujeta knjige, znamke 2. dajati, postavljati kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: zamenjevati elastiko // delati, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: med igro trener zamenjuje igralce 3. prihajati pri kakem opravilu, dejavnosti na mesto, položaj koga drugega: kdo te zamenjuje pri stroju / zamenjuje delavca, ki je na dopustu nadomešča 4. delati, da pride kaj na mesto česa drugega, to pa na njegovo mesto: strani enačbe lahko poljubno zamenjujemo 5. z oslabljenim pomenom izraža, da prehaja osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugo: zamenjevati skrivališča / zamenjevati hotele 6. imeti koga za drugega, kot je v resnici: sestri sta si podobni, da ju ljudje zamenjujejo; to žensko zmeraj zamenjujem z neko igralko / svobodo zamenjuje z anarhijo ♪
  2.      zamolčevánje  -a [u̯č] s (ȃ) glagolnik od zamolčevati: zamolčevanje napak / zamolčevanje znanstvenih dosežkov ♪
  3.      zamolčeváti  -újem [u̯č] nedov. (á ȗ) namenoma ne govoriti, pripovedovati o čem: zamolčevati dobre novice; zamolčuje to, kar v resnici čuti // ekspr. prikrivati, skrivati: svojih slabih lastnosti ni nikdar zamolčeval ● ekspr. njegove teorije so v razpravah zamolčevali jih niso omenjali, upoštevali zamolčeván -a -o: zamolčevani pesniki; zamolčevana dejstva ♪
  4.      zamračeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. delati mrko, neprijazno: žalost mu je zamračevala obraz 2. delati nejasno, zmedeno: to je zamračevalo njegovo zavest 3. redko delati mračno, temno: oblaki so zamračevali nebo ♪
  5.      zaničeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor zaničuje: zaničevalec drugače mislečih ♪
  6.      zaničeválen  -lna -o prid. (ȃ) ki izraža zaničevanje: zaničevalen nasmešek, pogled / zaničevalna beseda / dajati zaničevalna imena zaničeválno prisl.: zaničevalno govoriti o čem; zaničevalno pogledati koga ♪
  7.      zaničevánje  -a s (ȃ) glagolnik od zaničevati: njihove navade so vzbujale zaničevanje; zamerili so jim zaničevanje preprostih ljudi; izraz zaničevanja in sovraštva / gledati koga z zaničevanjem zaničljivo ♪
  8.      zaničeváti  -újem nedov. (á ȗ) imeti, kazati do koga negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti: zaničevati kmete, reveže; ljudje so ga zaničevali zaradi pijančevanja / zaničeval bi ga, če bi storil kaj takega / nekateri sloji so nekoč zaničevali slovenski jezik / ekspr. ne zaničuje vesele družbe in dobre hrane rad jo ima ● preg. kdor druge zaničuje, prazno glavo oznanjuje zaničevanje drugih izraža, kaže omejenost; preg. kdor materin jezik zaničuje, tudi matere ne spoštuje zaničujóč -a -e: ne prikrivati zaničujočega začudenja; prisl.: zaničujoče gledati koga; zaničujoče govoriti o kom zaničeván -a -o: zaničevana ženska; sam.: čutiti sočutje do zaničevanih ♪
  9.      zaodévati  -am stil. -ljem nedov. (ẹ́) knjiž. odevati, pokrivati: zaodevati otroka / čepica ji zaodeva kodraste lase ♪
  10.      zaokroževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati okroglo: zaokroževati robove 2. delati, da kaj postane skladna celota: vsebinsko zaokroževati svoja dela za objavo zaokroževáti se postajati okrogel: listi se zaokrožujejo / ekspr. z leti se telo zaokrožuje ♪
  11.      zapeljeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) ekspr. kdor koga zapeljuje: zapeljevalec mladine / zapeljevalec deklet ♪
  12.      zapeljeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zapeljevanje: zapeljevalna spretnost / zapeljevalen prizor v drami ♪
  13.      zapeljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od zapeljevati: zapeljevanje h kraji / zapeljevanje deklet ♪
  14.      zapeljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. prizadevati si, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: zapeljevati koga v krajo, zločin / obtoževali so ga, da s svojimi nauki zapeljuje ljudi // ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da kdo pride v kako stanje: okoliščine so ga zapeljevale v skušnjavo, da bi dogajanje spreminjal / bogastvo ga je zapeljevalo v lahkomiselnost // ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da kdo kaj naredi sploh: s svojimi šalami je zapeljeval ljudi v smeh / tišina ga je zapeljevala v samogovor 2. prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: zapeljevati koga s svojo lepoto; zapeljevati koga brez uspeha // prizadevati si navadno z laskanjem, obljubami doseči, da kdo privoli v spolni odnos: zapeljevati neizkušeno dekle; zapeljevati komu ženo ♪
  15.      zapléčevati  -ujem in zaplečeváti -újem nedov. (ẹ́; á ȗ) 1. etn. nepovabljen se udeleževati svatbe: fantje so šli na svatbo zaplečevat 2. žarg. prisostvovati igri s kartami, šahovski igri, posegajoč vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: zaplečevati pri šahu ♪
  16.      zaplenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. odvzemati premoženje ali del premoženja kot del kazni: zaplenjevati premoženje sodelavcem okupatorja // uradno odvzemati kaj sploh: zaplenjevati hrano, orožje 2. odvzemati pravico do razpečavanja določenih tiskanih stvari: zaplenjevati časopise, knjige ♪
  17.      zaplinjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od zaplinjevati: uničevanje mrčesa z zaplinjevanjem prostorov ♪
  18.      zaplinjeváti  -újem nedov. (á ȗ) s plinom razkuževati: zaplinjevati prostore / zaplinjevati mrčes uničevati ga s plinom ♪
  19.      zaplojeváti  -újem nedov. (á ȗ) redko zaplajati: zaplojevati rake v potoku ♪
  20.      zapolnjevánje  -a [u̯n] s (ȃ) glagolnik od zapolnjevati: zapolnjevanje rež z malto; sredstvo za zapolnjevanje / zapolnjevanje notranje praznote ♪
  21.      zapolnjeváti  -újem [u̯n] nedov. (á ȗ) s kako snovjo delati, da prazen prostor v čem, med čim preneha obstajati: zapolnjevati jamice, reže; pren. pogovori so ji zapolnjevali čustveno praznino; zapolnjevati vrzeli v raziskovanju preteklosti // delati, da so prazni deli kake površine polni: zapolnjevati strani z ilustracijami ● publ. množični prizori zapolnjujejo prizorišče popolnoma napolnjujejo; publ. ustvarjalno zapolnjevati čas preživljati ♪
  22.      zapomnjeváti si  -újem si nedov. (á ȗ) zapominjati si: zapomnjevati si imena ♪
  23.      zapraševánje  -a s (ȃ) glagolnik od zapraševati: z asfaltiranjem ceste zmanjšati zapraševanje okolice / zapraševanje rastlin; sredstva za zapraševanje ♪
  24.      zapraševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. povzročati, da je kaj polno prahu, pokrito s prahom: zapraševati delovne prostore; zapraševati si obleko 2. agr. nanašati prašivo na rastline; prašiti: zapraševati sadno drevje ♪
  25.      zardévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od zardevati: poslušati kaj brez zardevanja; zardevanje od sramu; zardevanje in prebledevanje ♪

   1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA