Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Eva (1.701-1.725) 
- vojeváti se -újem se nedov. (á ȗ) star. bojevati se: vojevati se za svobodo; vojevati se s sovražnikom / vojevati boj za svobodo vojujóč se -a -e: vojujoče se države ♪
- voščeváti -újem nedov. (á ȗ) redko voščiti, želeti: voščevati za god; voščevati si praznike / mimoidoči so mu voščevali dobro jutro ♪
- vpeljevánje -a s (ȃ) glagolnik od vpeljevati: vpeljevanje barvne, kabelske televizije ♦ rel. vpeljevanje nekdaj obred, pri katerem se blagoslovi ženska, ko pride prvič po porodu v cerkev ♪
- vpeljeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. seznanjati koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo: vpeljevati novega sodelavca v delo // seznanjati koga z osnovami kake vede, kakega področja z namenom, da jih spozna: vpeljevati koga v filozofijo, znanstveno raziskovanje 2. seznanjati koga s člani kake skupnosti, da se lahko vključi vanjo: vpeljevati mlade v družbo 3. delati, da se kaj začne uporabljati: vpeljevati varnostne pasove v avtomobilih; vpeljevati računalnike v banke 4. delati, da kaj začne obstajati kot obveznost: vpeljevati nove davke; začeli so vpeljevati obvezno šolanje // delati, da kaj začne kje biti, obstajati sploh: vpeljevati nove
metode dela 5. delati, da kaj začne kje biti, obstajati kot sestavni del: avtor vpeljuje v pripoved vedno nove osebe 6. z vlečenjem spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega na določeno mesto; napeljevati: vpeljevati elastiko v pas ♪
- vplačevánje -a s (ȃ) glagolnik od vplačevati: vplačevanje prispevkov; doba vplačevanja ♪
- vplačeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, da pride določena denarna vsota na kak račun: vplačevati prispevek za pokojnino ♪
- vpokliceváti -újem nedov. (á ȗ) uradno klicati koga na opravljanje vojaške obveznosti: vpoklicevati obveznike ♪
- vpraševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor vprašuje: povedati vpraševalcu za pot / vpraševalec pri anketiranju, intervjuju / izpitni vpraševalec izpraševalec ♪
- vpraševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vpraševanje: vpraševalno zaporedje / vpraševalna metoda ♪
- vpraševálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od vpraševalec: vpraševalka je zadovoljna z odgovori ♪
- vpraševánec -nca m (á) kdor je vpraševan: novinar in vpraševanec ♪
- vpraševánje -a s (ȃ) glagolnik od vpraševati: vse vpraševanje je bilo zaman; vpraševanje, kaj je to in kaj ono, se ni nehalo; radovedno, tiho vpraševanje ♪
- vpraševáti -újem nedov. (á ȗ) z ustno ali pismeno izraženo željo, zahtevo obračati se na koga z namenom a) od njega kaj izvedeti: otrok vprašuje starše; kako je bilo, so ga vpraševali; vpraševati o čem, po čem; vpraševati po telefonu; prijazno vpraševati; kako, da si to kupil? Ne vprašuj tako neumno; vpraševati in odgovarjati / vpraševati za pot / vpraševati z očmi b) od njega kaj dobiti: vpraševati za dovoljenje / kupci po tem izdelku ne vprašujejo več c) izražati zanimanje: vpraševati koga po zdravju, znancih ● za denar ne vprašujem denar ni pomemben; pog. bi me čakali? Še vprašuješ izraža nepotrebnost, odvečnost vprašanja zaradi samoumevnosti, jasnosti odgovora
vpraševáti se zastavljati si kako vprašanje z namenom premisliti ga in najti odgovor: vprašujem se, kako naj stvar izpeljem / industrija se ne vprašuje, kam s strupenimi odpadki vpraševáje zastar. vprašujé: iskati koga, vpraševaje od hiše do hiše vprašujóč -a -e: vprašujoč otrok; prisl.: vprašujoče gledati ♪
- vračeváti -újem nedov. (á ȗ) redko vračati: vračevati posojilo / vračevati neprijaznost z ljubeznivostjo / vračevati se domov ♪
- vrdévati -am nedov. (ẹ́) nar. oskrbovati, skrbeti za: vrdevati živino ♪
- vročeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) adm., ptt kdor v predpisani obliki izroča pisemsko pošiljko, listino naslovniku: vročiti dokument po vročevalcu / delovno mesto kurirja vročevalca ♪
- vročeváti -újem nedov. (á ȗ) adm., ptt vročati: vročevati prejemnikom priporočena pisma ♪
- vseljevánje -a s (ȃ) glagolnik od vseljevati: pomagati pri vseljevanju ♪
- vseljeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, da kdo pride prebivat v kak prostor, stavbo: vseljevati ljudi v nove bloke vseljeváti se prihajati prebivat v kak prostor, stavbo: vseljevati se v nova naselja; pren., ekspr. dvom se je začel vseljevati v njegovo srce ♪
- vsèrazumevajóč tudi vsèrazumevajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) ki izraža, kaže naklonjen, pozitiven odnos do vsakršnega mišljenja, čustvovanja, ravnanja koga: bil je mil in vserazumevajoč / vserazumevajoča ljubezen ♪
- vsiljevánje -a s (ȃ) glagolnik od vsiljevati: vsiljevanje daril / vsiljevanje mnenja, stališč, volje koga / opravičil se ji je za svoje vsiljevanje ♪
- vsiljeváti -újem nedov. (á ȗ) prizadevati si doseči, dosegati pri kom, da kljub odporu kaj vzame, sprejme: vsiljevati kupcem blago; vsiljevati gostom pijačo / vsiljevati komu svoje mnenje, nazore, voljo; vsiljevati komu svoje prijateljstvo / vsiljevati tujo oblast, upravo // s prizadevanjem dosegati pri kom, da pristane na kako razmerje s kom: vsiljevala mu je svojo hčer; vsiljeval se jim je za svetovalca, vodnika / ekspr. rada se vsiljuje moškim; kaj se vsiljuješ, saj vidiš, da te ne marajo vsiljeváti se nezaželeno pojavljati se v zavesti: ta misel, predstava se mu vsiljuje čedalje močneje / v spomin se mu vsiljujejo pretekli dogodki / ekspr.
vsiljuje se mu sklep, da so to storili nalašč sklepa ♪
- vštévati -am nedov. (ẹ́) upoštevati pri ugotavljanju števila česa: vštevati leta internacije v delovno dobo; vštevati stroške v ceno ∙ zastar. še vedno morajo vštevati njegovo besedo upoštevati ♪
- vtoževáti -újem nedov. (á ȗ) žarg., jur. s tožbo zahtevati: vtoževati razvezo zakona ♪
- vzblestévati -am nedov. (ẹ́) knjiž. večkrat zableščati se, zalesketati se: vodna gladina vzblesteva; oči so ji vzblestevale od sreče / nad izložbami vzblestevajo reklame se sveteč pojavljajo / požari vzblestevajo in ugašajo zagorevajo ♪
1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 
