Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eva (1.636-1.660)


  1.      ustoličeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ustoličevanje: ustoličevalni običaji, obredi / ustoličevalna pesem ♪
  2.      ustoličevánje  -a s (ȃ) glagolnik od ustoličevati: ustoličevanje koroških vojvod / ustoličevanje liberalizma v vzgoji ♪
  3.      ustoličeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. podeljevati, priznavati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol: ustoličevati škofe, vladarje ♦ zgod. ustoličevati koroške vojvode // ekspr. uradno postavljati, uvajati na službeno mesto: ustoličevati novega predsednika, urednika 2. ekspr. uveljavljati, utrjevati: ustoličevati humanizem / ustoličevati nov politični režim ♪
  4.      ustranjeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. urejati, razvrščati stolpce stavka (v strani); lomiti: stolpce že ustranjujejo ♪
  5.      usužnjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. delati, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela: usužnjevati ljudi 2. ekspr. delati, da je kdo komu podrejen, od koga odvisen: usužnjevati otroke / usužnjevati si umetnike usužnjeváti se ekspr. postajati podrejen, odvisen: usužnjevati se denarju ♪
  6.      utajeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj utajuje: utajevalci radijske naročnine / davčni utajevalec ♪
  7.      utajeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: utajevati napake pri delu / več let je utajeval davke ni dajal ustreznih podatkov, po katerih bi se odmerila prava višina davkov // delati, da kdo česa ne more opaziti: komaj je utajevala smehljaj ♪
  8.      uteleševáti  -újem nedov. (á ȗ) utelešati: uteleševati ideje; njegovo hrepenenje se je začelo uteleševati v poeziji / knjiž. v sebi je uteleševal več dobrih lastnosti ♪
  9.      utemeljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od utemeljevati: utemeljevanje realistične umetnosti / poročevalčevo utemeljevanje ni bilo prepričljivo / utemeljevanje novih spoznanj ♪
  10.      utemeljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati čemu temelj, osnovo: utemeljevati nauk, pravo; idejno utemeljevati kaj 2. delati, da je kaj logično upravičeno: utemeljevati svoje zahteve; filozofsko, strokovno utemeljevati trditev // navajati vzroke, razloge za kako dejanje, ravnanje, stanje: začela je utemeljevati svoj sklep; psihološko utemeljevati strah / nizko naklado utemeljujejo s slabo prodajo zahtevnejših del 3. zastar. ustanavljati: mesta, ki so jih utemeljevali Rimljani utemeljujóč -a -e: vložil je prošnjo za upokojitev, utemeljujoč jo s slabim zdravjem ♪
  11.      utesnjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na utesnjevanje: utesnjevalna določba ♦ jur. utesnjevalna razlaga predpisa, zakona restriktivna razlaga ♪
  12.      utesnjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od utesnjevati: režiserjevo utesnjevanje igralca / nasprotovati utesnjevanju demokratičnih pravic ♪
  13.      utesnjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj (bolj) tesno: omare so utesnjevale hodnik / dolino proti severu utesnjujejo strma pobočja; pot se je vedno bolj utesnjevala zoževala / utesnjevati komu bivalni prostor // delati, povzročati, da je kaj videti tesnejše: lesen strop je prostor utesnjeval 2. delati, da se kdo ne more sproščeno gibati, premikati: obleka jo je utesnjevala / nerodne kulise so igralce utesnjevale / čevlji ne smejo preveč utesnjevati nog // delati, povzročati, da kdo ne more delati, ravnati tako, kot bi hotel, mogel: natančni predpisi jih utesnjujejo / draginja je utesnjevala njihovo življenje 3. delati, povzročati, da kdo občuti čustveno, duševno napetost, nesproščenost: mesto ga utesnjuje; taka vzgoja je otroke utesnjevala 4. delati, povzročati, da se kaj ne more razvijati, uresničevati tako, kot bi se lahko: utesnjevati razvoj; s svojimi strogimi načeli so utesnjevali vzgojo // knjiž. zmanjševati, krčiti: utesnjevati komu pravice, svobodo 5. povzročati, da je kaj omejeno na to, kar izraža določilo: pojma odgovornosti ne moremo utesnjevati samo na moralno odgovornost; gospodarskega razvoja ni mogoče utesnjevati v državne meje ♦ jur. utesnjevati služnosti izvrševati jih v nujno potrebnem obsegu utesnjujóč -a -e: utesnjujoč občutek; preveč utesnjujoča vzgoja; utesnjujoče okolje ♪
  14.      uteševáti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. tešiti: glasba utešuje / uteševati lakoto / uteševati svoje potrebe, želje ♪
  15.      utirjeválen  -lna -o prid. (ȃ) teh., v zvezi utirjevalni greben kolobar na robu platišča, ki drži kolo na tirnici ♪
  16.      utiševáti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da postane kaj tiho, tišje: podstavek utišuje ropot stroja ♪
  17.      utrjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj utrjuje: utrjevalci cestišča in tlakovalci / korenine dreves so najboljši utrjevalci bregov ◊ obrt. sredstvo, ki se nanese na (mokre) lase ali pričesko, da je ta bolj trajna, obstojna; teh. sredstvo za utrjevanje veziv; um. sredstvo za utrjevanje materiala pri restavriranju ♪
  18.      utrjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na utrjevanje: utrjevalni material / utrjevalna dela na fronti / utrjevalne vaje utrjeválno prisl.: šport utrjevalno deluje na telo ♪
  19.      utrjeválo  -a s (á) priprava za utrditev, pritrditev česa: ribiška palica z utrjevalom za kolesce ♪
  20.      utrjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od utrjevati: utrjevanje bregov ob potoku; utrjevanje cestišča / utrjevanje zavzetih položajev / utrjevanje površine jekla / utrjevanje telesa; utrjevanje rastlin proti pozebi / utrjevanje prijateljstva / utrjevanje oblasti / utrjevanje znanja ♪
  21.      utrjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z (dodatnimi) gradbenimi deli delati kak objekt bolj trden, vzdržljiv: utrjevati cestišče; utrjevati temelje, zidove / utrjevati gozdni teren s primernim rastlinjem // z (dodatnimi) gradbenimi deli delati kak objekt primeren za obrambo: utrjevati gradove / utrjevati mejo z bunkerji / vojaki so utrjevali položaje 2. z določenim postopkom delati kaj bolj trdno: smučarsko progo še utrjujejo / utrjevati površino jekla / utrjevati robove platnic 3. delati, da je kaj trdno nameščeno: utrjevati podpornike z zagozdami 4. delati, da je kaj (bolj) sposobno prenašati obremenitve, negativne okoliščine: z redno telovadbo utrjevati mišice; utrjevati si roke / utrjevati lasišče z masažo 5. delati, da je kdo telesno močnejši, (bolj) odporen: delo na svežem zraku ga utrjuje; utrjevati se s plavanjem // delati, da je kdo (bolj) sposoben prenašati duševne napore: življenje ga je utrjevalo / utrjevati svojo duševno moč; utrjevati si voljo 6. delati, da kaj dobi veliko mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: utrjevati gospodarstvo; utrjevati organizacijo, stranko 7. delati, da kaj postane sposobno vzdržati negativne vplive, okoliščine: utrjevati oblast; utrjevati si svoj položaj / utrjevati ugled društva / utrjevati zdravje 8. delati, da kaj obstaja, nastopa v bolj intenzivni, trajni obliki: utrjevati delovno disciplino; utrjevati mir, prijateljstvo; vezi med njimi se vse bolj utrjujejo 9. delati, da kaka vsebina zavesti postane (bolj) trdna: zadnji dogodki so še utrjevali njegove sume; njeno upanje se utrjuje / utrjevati svoje prepričanje / utrjevati narodno zavest // v zvezi z v delati koga v čem duševnem (bolj) trdnega: utrjevati koga v dvomu, predsodkih 10. knjiž. uveljavljati: utrjevati novo filozofijo; te ideje se le počasi utrjujejo med ljudmi / raba utrjuje tuje izraze ◊ ped. utrjevati učno snov z načrtnim ponavljanjem dosegati, da ostane trajneje v zavesti; teh. utrjevati delati, da se kaj trdi, strdi; um. utrjevati površino (materiala) s posebnimi snovmi obdelovati jo tako, da postane bolj trdna, obstojna utrjeváti se voj. nameščati, razporejati se na kakem terenu, v kakem objektu in ga z (dodatnimi) gradbenimi deli urejati za obrambo: vojaki se utrjujejo na položajih ♪
  22.      utrpévati  -am nedov. (ẹ́) večkrat utrpeti: težko so utrpevali tolikšne vsote / utrpevati ponižanja ♪
  23.      utrujeválen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki utruja: utrujevalna taktika ♪
  24.      uvaževánje  -a s (ȃ) zastar. 1. upoštevanje: uvaževanje dokumentov 2. spoštovanje: v občevanju kazati komu posebno uvaževanje ♪
  25.      uvaževáti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. 1. upoštevati kaj, ozirati se na kaj: pri oceni uvaževati tudi vestnost / uvaževati prepoved, razmere 2. ceniti, spoštovati: uvažujem vas, ker ste nadarjen človek uvaževáje: sestaviti gledališki spored, uvaževaje vzgojni in zabavni namen gledališča uvažujóč -a -e: uvažujoče pisanje uvaževán -a -o: uvaževana rodbina; premalo uvaževana dejstva ♪

   1.511 1.536 1.561 1.586 1.611 1.636 1.661 1.686 1.711 1.736  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA