Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Eva (1.611-1.635) 
- uresničevánje -a s (ȃ) glagolnik od uresničevati: uresničevanje načrtov, zamisli / uresničevanje družbene vloge gledališča / uresničevanje načel, zakonov v praksi ♪
- uresničeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kaj, kar obstaja v mislih, postaja resničnost: uresničevati načrte, zamisli; ekspr. njihove sanje so se začele uresničevati / človek uresničuje svoje bistvo z dejanji, odločitvami // izpolnjevati: uresničevati grožnje, obljube; te besede se že uresničujejo // uveljavljati: uresničevati svoje pravice, zahteve // knjiž. ustvarjati: uresničevati pravično družbo 2. knjiž. delati, da določeno bistvo, zmožnost koga postaja zaznavna, zgodovinska resničnost: uresničevati samega sebe; uresničevati se v dejanjih, z dejanji; uresničevati se kot Slovenec, voditelj / delo se uresničuje v izdelku postaja zaznavno, predmetno
obstoječe uresničujóč -a -e: uresničujoč ta načrt, so morali rešiti več problemov; uresničujoči se človek uresničeván -a -o: predpis je dosledno uresničevan; uresničevana zamisel ♪
- uskladiščevánje -a s (ȃ) glagolnik od uskladiščevati: prebiranje in uskladiščevanje krompirja ♪
- uskladiščeváti -újem nedov. (á ȗ) dajati, spravljati v skladišče: urejati, sortirati in uskladiščevati ♪
- usklajeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj usklajuje: usklajevalec dela v skupini / usklajevalec različnih interesov ♪
- usklajeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na usklajevanje: usklajevalna naloga, vloga / usklajevalni sestanek ♪
- usklajevánje -a s (ȃ) glagolnik od usklajevati: usklajevanje dela posameznih skupin / usklajevanje interesov ♪
- usklajeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, da kaj poteka, postaja urejeno, skladno: usklajevati delo; usklajevati razvoj gospodarstva s potrebami družbe / usklajevati različne interese, programe / usklajevati cene ♪
- usliševáti -újem nedov. (á ȗ) delati, da kdo dobi, doseže, kar prosi, želi: usliševal je vse, ki so ga kaj prosili / usliševati prošnje ♦ rel. Bog uslišuje molitve ♪
- usmerjeválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. kdor kaj usmerja: več let je bil usmerjevalec prometa na križiščih / časnikar je usmerjevalec javnega mnenja / duhovni, idejni, umetniški usmerjevalec / usmerjevalec pogovora ♦ ptt poštni delavec, ki razvršča poštne pošiljke po poštnih centrih, naslovnih poštah 2. kar kaj usmerja: likovna vzgoja je pomemben usmerjevalec pri oblikovanju človekove osebnosti; ta ideja naj bi bila usmerjevalec kritike 3. naprava, priprava, ki kaj usmerja: avtomatski usmerjevalec; usmerjevalec niti pri šivalnem stroju ♪
- usmerjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na usmerjanje: usmerjevalni signali; usmerjevalne črte na cestišču; usmerjevalne naprave / članki so bolj ali manj usmerjevalni; idejno, pedagoško usmerjevalno delo usmerjeválno prisl.: usmerjevalno vplivati ♪
- usmerjeválka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) 1. ženska, ki kaj usmerja: prometna usmerjevalka / bila je ocenjevalka in usmerjevalka gledališkega dogajanja / stranka je glavna usmerjevalka notranje politike 2. kar kaj usmerja: misel je usmerjevalka jezika 3. elektr. elektronka za usmerjanje izmeničnega toka: zamenjati usmerjevalko / vakuumska usmerjevalka ♪
- usmerjeválnik -a m (ȃ) ptt naprava za razvrščanje poštnih pošiljk po poštnih centrih: paketni usmerjevalnik ♪
- usmerjevánje -a s (ȃ) usmerjanje: usmerjevanje gospodarske politike / poklicno usmerjevanje ♪
- usmerjeváti -újem nedov. (á ȗ) usmerjati: usmerjevati promet / usmerjevati razpravo usmerjeván -a -o: usmerjevano gospodarstvo ♪
- usmrčevánje -a s (ȃ) glagolnik od usmrčevati: usmrčevanje obsojencev ♪
- usmrčeváti -újem nedov. (á ȗ) povzročati smrt, navadno človeka: usmrčevati v duševni zmedenosti // izvrševati smrtno kazen: usmrčevati obsojence ♪
- uspévanje -a s (ẹ́) glagolnik od uspevati: uspevanje v poklicu / ugodni pogoji za uspevanje gozdov, trte ♪
- uspévati -am nedov. (ẹ́) 1. s svojim delom, prizadevanjem dosegati take rezultate, kot se želi, pričakuje: na univerzi je uspeval; uspevati v poklicu, šoli; kot prevajalec uspeva / podjetje dobro uspeva; gospodarsko uspevati 2. uresničevati se tako, kot se želi, pričakuje: posli uspevajo; trgovina dobro uspeva / posnetki mu uspevajo 3. z nedoločnikom izraža uresničevanje hotenega, zaželenega dejanja: ne uspeva mi vzdrževati reda v hiši 4. imeti ustrezne pogoje za rast, razvijanje: v teh krajih pšenica ne uspeva; te rastline
uspevajo na vlažnih tleh // s prislovnim določilom rasti, razvijati se, kot izraža določilo: dojenček lepo uspeva; postrvi najbolj uspevajo v čisti vodi uspevajóč -a -e: dobro uspevajoč otrok; slabo uspevajoče rastline ♪
- ustaljeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. sredstvo za kemično odstranjevanje za svetlobo občutljive snovi z neosvetljenih delov filma; fiksir: dati film v ustaljevalec; razvijalec in ustaljevalec ♪
- ustaljevánje -a s (ȃ) glagolnik od ustaljevati: ustaljevanje mednarodnega položaja / ustaljevanje strokovnih izrazov ♪
- ustaljeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, da se kaj več ne spreminja, ne menjava a) glede na položaj, stanje: ustaljevati meje b) glede na količino, vrednost: ustaljevati cene c) glede na rabo: ustaljevati strokovna poimenovanja; v nižjih razredih se pisava otrok še utrjuje in ustaljuje č) glede na vsebino, obliko: ustaljevati določene oblike vedenja ustaljeváti se prenehavati se spreminjati: razmere se ustaljujejo / vreme se ustaljuje // postajati trajen: higienske navade se pri otroku počasi ustaljujejo ♪
- ustekleničevánje -a s (ȃ) glagolnik od ustekleničevati: ustekleničevanje soka, vina ♪
- ustekleničeváti -újem nedov. (á ȗ) dajati, spravljati v steklenice: ustekleničevati sok, vino / knjiž. ustekleničevati kumarice vlagati ♪
- ustoličeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor ustoličuje: ustoličevalec nadškofov ♦ zgod. ustoličevalec koroških vojvod ♪
1.486 1.511 1.536 1.561 1.586 1.611 1.636 1.661 1.686 1.711 
