Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eva (1.536-1.560)



  1.      strnjeváti  -újem nedov.) 1. delati, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov: strnjevati vrsto; čreda se je strnjevala okrog pastirja 2. delati, da dva ali več delov, enot preide v celoto: strnjevati manjše skupine v večje / strnjevati zloge v besede // delati, da postane kaj enotno, enovito: idejno strnjevati partijo
  2.      sužnjeváti  -újem nedov.) 1. knjiž. biti suženj, opravljati suženjska dela: sužnjevati do smrti; sužnjevati na galeji 2. ekspr. biti podrejen, odvisen: svobodni ljudje nočejo sužnjevati
  3.      svajeváti se  -újem se nedov.) nar. vzhodno prepirati se: nehati se svajevati
  4.      šléva  -e ž (ẹ́) slabš. neodločen, bojazljiv človek: ta šleva si nič ne upa; možje smo, ne pa šleve / kot psovka pojdi že enkrat, šleva; šleva šlevasta ∙ slabš. šleva je, da je zapustil to dekle nespameten, neumen človek
  5.      šlévast  -a -o prid. (ẹ́) slabš. neodločen, bojazljiv: biti šlevast in odvisen od žene / kot psovka šleva šlevasta ∙ slabš. ne bodi šlevast in izkoristi priložnost nespameten, neumen
  6.      tovariševánje  -a s () glagolnik od tovariševati: tovariševanje s slikarjem mu je veliko pomenilo
  7.      tovariševáti  -újem nedov.) 1. biti v tovariških, prijateljskih odnosih: po končani šoli sta nehala tovariševati; več let sta tovariševala / veliko je tovariševal s sošolcem se tovariško družil 2. biti s kom, da ni sam: tovariševal mu je med čakanjem; ekspr. bolniku je tovariševala knjiga ∙ ekspr. lakoti je tovariševala bolezen spremljala jo je
  8.      toževáti  -újem nedov.) star. tožiti: hodili so ga k očetu toževat, da zapravlja / ni toževal ne žaloval / tožujeta se za vsako najmanjšo stvar
  9.      tujčeváti  -újem nedov.) knjiž., redko uporabljati tuje besede, tujke: v reklamah veliko tujčujejo
  10.      ublaževálen  -lna -o prid. () redko blažilen: ublaževalno sredstvo
  11.      ublaževánje  -a s () glagolnik od ublaževati: ublaževanje bolečine / ublaževanje napetosti, nasprotij
  12.      ublaževáti  -újem nedov.) 1. delati kaj manj a) neprijetno, hudo: ublaževati bolečine b) neprijetno, boleče: ublaževati udarce c) ostro, negativno: ublaževati kritiko 2. delati, da se kaj pojavlja a) v manj izraziti obliki: ublaževati klance, strmine / ublaževati nasprotja b) v manj visoki stopnji: ublaževati vročino 3. knjiž. delati kaj blago, milo: sreča mu ublažuje poteze na obrazu ublažujóč -a -e: ublažujoča opomba
  13.      učiteljevánje  -a s () glagolnik od učiteljevati: upokojiti se po dolgoletnem učiteljevanju
  14.      učiteljeváti  -újem nedov.) biti učitelj: v tem kraju učiteljuje že dvajset let
  15.      učlovečevánje  -a s () glagolnik od učlovečevati: proces učlovečevanja / iskanje etičnih pravil sovpada s človekovim učlovečevanjem
  16.      učlovečeváti  -újem nedov.) knjiž. 1. delati, povzročati, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje: s pokončno držo se je začel človekov prednik učlovečevati 2. delati kaj človeško, dobro, plemenito; počlovečevati: umetnost človeka učlovečuje
  17.      učvrščevánje  -a s () redko utrjevanje, krepitev: učvrščevanje nasipov / učvrščevanje telesa
  18.      učvrščeváti  -újem nedov.) redko utrjevati, krepiti: učvrščevati podpornike / učvrščevati zdravje / učvrščevati prijateljske vezi
  19.      udeleževánje  -a s () glagolnik od udeleževati se: udeleževanje sestankov je obvezno
  20.      udeleževáti se  -újem se nedov.) biti (večkrat) eden od osebkov kake dejavnosti: udeleževati se iger, plesa, pogovorov / udeleževati se družabnega življenja
  21.      udinjeváti se  -újem se nedov.) hoditi na dnino: udinjevati se pri kmetih udinjeváti nekdaj jemati v službo, navadno na kmetijo za eno leto: udinjevati hlapce in dekle; udinjevati se za ovčarja
  22.      udomačevánje  -a s () glagolnik od udomačevati: udomačevanje divjih živali / udomačevanje športa med ljudmi
  23.      udomačeváti  -újem nedov.) 1. delati, da postane kaka divja žival domača: lisico smo udomačevali / človek je udomačeval divje živali / ekspr. udomačevati okrasne rastline 2. ekspr. delati, da se kdo prilagodi novemu okolju: bivanje med njimi ga je udomačevalo / pesnik je udomačeval tuje umetnostne novosti ● knjiž. blaga svetloba je udomačevala prostor ga delala domačega, prijetnega udomačeváti se ekspr. prilagajati se novemu okolju: seznanjal se je z ljudmi in se udomačeval; udomačevati se v novem kraju
  24.      uduševáti  -újem nedov.) star. dušiti: trava je uduševala korake / uduševati svoja čustva, hrepenenje zadrževati, premagovati
  25.      uganjeváti  -újem nedov.) ugibati: uganjevati misli; uganjevali so, kateri bo zdaj na vrsti / uganke je dobro, uspešno uganjeval reševal / star. ali je prav tako, ne bom uganjeval premišljeval, razglabljal / star. vaščani so o njem uganjevali čudne stvari pravili, govorili

   1.411 1.436 1.461 1.486 1.511 1.536 1.561 1.586 1.611 1.636  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA