Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eva (1.526-1.550)



  1.      stiševáti  -újem nedov.) delati, da postane kaj tiho, tišje: stiševati glas stiševáti se postajati tih, tišji: pogovor se je stiševal
  2.      stopnjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na stopnjevanje: stopnjevalno razlikovanje, razmerje / stopnjevalna davčna lestvica; stopnjevalna zgradba drame / stopnjevalne oblike pridevnika
  3.      stopnjevánje  -a s () glagolnik od stopnjevati: stopnjevanje produktivnosti / stopnjevanje dramske napetosti; stopnjevanje delovne vneme / stopnjevanje vojne načrtno, postopno širjenje vojne na omejenem področju / stopnjevanje pridevnika, prislova ♦ lit. besedna figura, ki stopnjuje učinek povedanega z navajanjem pomensko vedno močnejših besed, izrazov
  4.      stopnjevánost  -i ž (á) značilnost stopnjevanega: stopnjevanost pritiska / stopnjevanost čustvenega izraza
  5.      stopnjeváti  -újem nedov.) 1. delati, da kaj postopno prehaja z nižje stopnje na višjo a) glede na količino: stopnjevati izvoz; stopnjevati proizvodnjo; dnevno količino zdravil je počasi stopnjeval / stopnjevati cene, davke, stroške b) glede na intenzivnost, moč: stopnjevati negotovost med ljudmi; stopnjevati pritisk; okupator je vedno bolj stopnjeval teror; ropot, šum se je stopnjeval / stopnjevati dramsko dogajanje / prepir se je vedno bolj stopnjeval c) glede na mogoči razpon: stopnjevati pomoč nerazvitim; stopnjevati priprave za napad; stopnjevati sposobnosti do skrajne meje; množičnost umetnosti se stopnjuje 2. lingv. delati stopnje pridevnika, prislova: stopnjevati pridevnik / opisno stopnjevati s prislovoma bolj, najbolj; stopnjevati z obrazili stopnjujóč -a -e: stopnjujoč izkoriščenost delovnega časa, so dosegli boljše rezultate; stopnjujoči se strah pred boleznijo, smrtjo; stopnjujoča se aktivnost; prisl.: utrujenost stopnjujoče raste stopnjeván -a -o: stopnjevan boj; dramatično stopnjevan dialog
  6.      streznjeváti  -újem tudi iztreznjeváti -újem nedov.) 1. delati, povzročati, da postane kdo trezen: svež zrak ga je počasi streznjeval; streznjevati se iz pijanosti 2. nav. ekspr. delati, povzročati, da postane kdo (bolj) razsoden, preudaren: prijatelj ga je streznjeval; taki primeri streznjujejo človeka streznjujóč tudi iztreznjujóč -a -e: to je bil streznjujoč sklep; streznjujoče sredstvo; prisl.: to je vplivalo nanj streznjujoče
  7.      strjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na strjevanje: strjevalno sredstvo ♦ fiz. strjevalna toplota toplota, ki se sprosti pri strjevanju
  8.      strjevánje  -a s () glagolnik od strjevati: pospešiti strjevanje; strjevanje lepila, mavca / strjevanje krvi ♦ metal. strjevanje kovine, zlitine
  9.      strjeváti  -újem nedov.) delati, da postane kaj trdo, trše: strjevati glino v peči / kri iz rane mu je strjevala lase lepila strjeváti se prehajati iz tekočega stanja v trdno: barva, beton se strjuje; sladoled mešamo, da se enakomerno strjuje; lava se počasi strjuje / kri na rani se strjuje
  10.      strnjevánje  -a s () glagolnik od strnjevati: strnjevanje kmetijskih površin / strnjevanje revolucionarnih sil
  11.      strnjeváti  -újem nedov.) 1. delati, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov: strnjevati vrsto; čreda se je strnjevala okrog pastirja 2. delati, da dva ali več delov, enot preide v celoto: strnjevati manjše skupine v večje / strnjevati zloge v besede // delati, da postane kaj enotno, enovito: idejno strnjevati partijo
  12.      sužnjeváti  -újem nedov.) 1. knjiž. biti suženj, opravljati suženjska dela: sužnjevati do smrti; sužnjevati na galeji 2. ekspr. biti podrejen, odvisen: svobodni ljudje nočejo sužnjevati
  13.      svajeváti se  -újem se nedov.) nar. vzhodno prepirati se: nehati se svajevati
  14.      šléva  -e ž (ẹ́) slabš. neodločen, bojazljiv človek: ta šleva si nič ne upa; možje smo, ne pa šleve / kot psovka pojdi že enkrat, šleva; šleva šlevasta ∙ slabš. šleva je, da je zapustil to dekle nespameten, neumen človek
  15.      šlévast  -a -o prid. (ẹ́) slabš. neodločen, bojazljiv: biti šlevast in odvisen od žene / kot psovka šleva šlevasta ∙ slabš. ne bodi šlevast in izkoristi priložnost nespameten, neumen
  16.      tovariševánje  -a s () glagolnik od tovariševati: tovariševanje s slikarjem mu je veliko pomenilo
  17.      tovariševáti  -újem nedov.) 1. biti v tovariških, prijateljskih odnosih: po končani šoli sta nehala tovariševati; več let sta tovariševala / veliko je tovariševal s sošolcem se tovariško družil 2. biti s kom, da ni sam: tovariševal mu je med čakanjem; ekspr. bolniku je tovariševala knjiga ∙ ekspr. lakoti je tovariševala bolezen spremljala jo je
  18.      toževáti  -újem nedov.) star. tožiti: hodili so ga k očetu toževat, da zapravlja / ni toževal ne žaloval / tožujeta se za vsako najmanjšo stvar
  19.      tujčeváti  -újem nedov.) knjiž., redko uporabljati tuje besede, tujke: v reklamah veliko tujčujejo
  20.      ublaževálen  -lna -o prid. () redko blažilen: ublaževalno sredstvo
  21.      ublaževánje  -a s () glagolnik od ublaževati: ublaževanje bolečine / ublaževanje napetosti, nasprotij
  22.      ublaževáti  -újem nedov.) 1. delati kaj manj a) neprijetno, hudo: ublaževati bolečine b) neprijetno, boleče: ublaževati udarce c) ostro, negativno: ublaževati kritiko 2. delati, da se kaj pojavlja a) v manj izraziti obliki: ublaževati klance, strmine / ublaževati nasprotja b) v manj visoki stopnji: ublaževati vročino 3. knjiž. delati kaj blago, milo: sreča mu ublažuje poteze na obrazu ublažujóč -a -e: ublažujoča opomba
  23.      učiteljevánje  -a s () glagolnik od učiteljevati: upokojiti se po dolgoletnem učiteljevanju
  24.      učiteljeváti  -újem nedov.) biti učitelj: v tem kraju učiteljuje že dvajset let
  25.      učlovečevánje  -a s () glagolnik od učlovečevati: proces učlovečevanja / iskanje etičnih pravil sovpada s človekovim učlovečevanjem

   1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA