Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eva (1.426-1.450)



  1.      sámouresničevánje  -a s (-) glagolnik od samouresničevati se: možnost samouresničevanja; samopotrjevanje in samouresničevanje / odločiti se za narodno samouresničevanje; samouresničevanje človeštva
  2.      sámouresničeváti se  -újem se nedov. (-) knjiž. uresničevati samega sebe, svoje ideje: s športno dejavnostjo se človek bolj skladno samouresničuje / narodno se samouresničevati
  3.      sámoutrjevánje  -a s (-) knjiž. utrjevanje samega sebe: samoutrjevanje in samoobvladovanje
  4.      sámozadovoljevánje  -a s (-) draženje svojih spolnih organov navadno za dosego orgazma: opustiti samozadovoljevanje / spolno samozadovoljevanje; pren. samozadovoljevanje z uspehi
  5.      sámozadovoljeváti se  -újem se nedov. (-) dražiti svoje spolne organe navadno za dosego orgazma: v mladosti se je samozadovoljeval / spolno se samozadovoljevati; pren. samozadovoljevati se s satiro sámozadovoljujóč se -a -e: samozadovoljujoči se mladi ljudje ∙ publ. bilo je v času samozadovoljujočih lokalnih skupnosti ki so same zadovoljevale svoje potrebe
  6.      sámozaničevánje  -a s (-) knjiž. zaničevanje samega sebe: prevzelo ga je samozaničevanje; to so bile solze brezupa in samozaničevanja
  7.      sámozatajeválen  -lna -o prid. (-) knjiž. nanašajoč se na samozatajevanje: samozatajevalna junaška dejanja / to so bili ljubeči, samozatajevalni ljudje
  8.      sámozatajevánje  -a s (-) zatajevanje samega sebe: njegov obraz je izražal samozatajevanje; pri delu so pokazali mnogo vztrajnosti in samozatajevanja / streči bolniku požrtvovalno in s samozatajevanjem; z največjim samozatajevanjem je zadrževala jok
  9.      sedévati  -am nedov. (ẹ́) star. posedevati, sedeti: tam je nekoč sedevala družina; sedevali so po klopeh, za mizo; ure in ure nepremično sedeva / ob večerih sedeva v kavarni / skupaj so sedevali v šolskih klopeh
  10.      segreválen  -lna -o [sǝg in seg] prid. () nanašajoč se na segrevanje: segrevalne naprave / segrevalna tehnika
  11.      segrévanje  -a [sǝg in seg] s (ẹ́) glagolnik od segrevati: segrevanje vode, zraka; raztezanje kovine pri segrevanju / segrevanje gum zaradi trenja ♦ elektr. indukcijsko segrevanje; teh. infrardeče segrevanje na osnovi infrardeče svetlobe
  12.      segrévati  -am [sǝg in seg] nedov. (ẹ́) delati kaj toplo, vroče: sonce segreva ozračje; segrevati hrano, vodo; segrevati jeklo nad devetsto stopinj; segrevati v pokriti posodi / segrevati peč / segrevati prostore ogrevati segrévati se postajati topel, vroč: zrak se počasi segreva / motor se preveč segreva
  13.      sestreljeváti  -újem [sǝs in ses] nedov.) s streli, streljanjem povzročati, da pade kaj na tla, navadno letalo: sestreljevati nasprotnikova letala
  14.      sešteválen  -lna -o [sǝš in seš] prid. () nanašajoč se na seštevanje: seštevalni postopek / seštevalni stroj ◊ fiz. seštevalno mešanje barv mešanje navadno treh raznobarvnih svetlobnih tokov, pri katerem nastane enoten barvni vtis
  15.      sešteválka  -e [sǝš in seš] ž () adm. tipka na računskem stroju, ki omogoča seštevanje
  16.      sešteválnik  -a [sǝš in seš] m () elektr. del (elektronskega) računalnika za seštevanje
  17.      seštévanec  -nca [sǝš in seš] m (ẹ́) mat. število, ki se prišteva ali h kateremu se prišteva: dvomestni seštevanec; seštevanci in množenci
  18.      seštévanje  -a [sǝš in seš] s (ẹ́) glagolnik od seštevati: seštevanje stroškov / seštevanje celih števil, ulomkov; znak za seštevanje; seštevanje in odštevanje / okrajšano seštevanje pri katerem se seštevajo zaokrožena števila / stroj za seštevanje
  19.      seštévanka  -e [sǝš in seš] ž (ẹ́) mat. 1. sistem seštevkov celih števil: seštevanka in poštevanka 2. tabela, v kateri so navedena števila in njihovi seštevki
  20.      seštévati  -am [sǝš in seš] nedov. (ẹ́) dobivati določeno vsoto z dodajanjem posameznih zneskov: seštevati stroške // mat. delati računsko operacijo, pri kateri se eno število dodaja drugemu: seštevati cela števila, ulomke; seštevati in odštevati
  21.      seválec  -lca [lc in c] m () teh. sevalnik, sevalo: infrardeči sevalec
  22.      seválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na sevanje: sevalni vir / ugotavljati sevalno dozo; absorpcija sevalne energije / sevalni pas območje ob nebesnem telesu, iz katerega izhaja posebno elektromagnetno sevanjeteh. sevalna električna peč; sevalno gretje
  23.      seválnik  -a m () teh. naprava, ki seva: infrardeči sevalnik
  24.      seválo  -a s (á) teh. naprava, ki seva: termična sevala
  25.      sévanje  -a s (ẹ́) fiz. oddajanje valov, delcev: sevanje radijske antene; sevanje radioaktivnega vira / sevanje svetlobe // valovi, delci, ki jih oddaja vir in se širijo v prostor: poškodbe zaradi sevanja / dolgovalovno, kratkovalovno sevanje; ionizirajoče sevanje; radioaktivno sevanje; rentgensko sevanje

   1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA