Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eva (1.386-1.410)



  1.      reševánje  -a s () glagolnik od reševati: reševanje brodolomcev; reševanje ponesrečencev izpod plazov / reševanje živine / reševanje in gašenje gorečega letala / reševanje izumirajočih živalskih vrst / reševanje politične krize; reševanje ekonomskih težav / reševanje prošenj / reševanje ugank
  2.      reševáti  -újem nedov.) 1. delati, da kdo preneha biti na življenjsko nevarnem kraju: reševati ponesrečence izpod ruševin / reševati pohištvo iz goreče hiše 2. delati, da kdo preneha biti v neprijetnem, nezaželenem položaju: reševati talce, ujetnike 3. delati, da kdo preneha biti deležen kakega neprijetnega, nezaželenega stanja: reševati koga zadrege; reševati se tesnobe / pred obupom se rešuje v delo, z delom 4. delati, da kaj ogroženega a) ne preneha obstajati: reševati izumirajoče živalske vrste / reševati svoj ponos b) ostane v lasti osebka: reševati hišo s posojili 5. delati, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: reševati znanstvene in strokovne probleme / rada rešuje uganke; reševati rebuse iz risb stvari, črk, znakov ugotavljati ustrezno besedo, stavek // delati, da kaj preneha obstajati: reševati nacionalno vprašanje / reševati spore 6. sprejemati, izrekati o čem končno sodbo, mnenje, sklep: reševati akt; reševati prošnje za lokacijsko dovoljenje / reševati dopise odgovarjati nanješah. reševati problem z vnaprej določenim številom potez prizadevati si doseči mat pri določeni umetno narejeni poziciji rešujóč -a -e: pobegnili so, rešujoč si golo življenje
  3.      réva  -e ž (ẹ̑) 1. ekspr. sočutja, pomilovanja vredna ženska: reva je v življenju veliko pretrpela; pomislil je na mater, kako mora reva delati / pogovarjale so se, kakšne reve so gospodinje 2. ekspr. slaboten, bolehen, šibek človek: ta reva vreče še premakniti ne more; bila je taka reva, da se niti obleči ni mogla sama 3. slabš. neodločen, bojazljiv človek: na odru je junak, v življenju pa reva; dokazati moraš, da nisi reva; prava reva je, nič si ne upa / kot psovka ali se bojiš, reva 4. knjiž. revež: borili so se, da delavec ne bi bil več izkoriščana reva / brez upanja je človek velika reva 5. star. trpljenje, težava, skrb: s pitjem je skušal pozabiti svoje reve; pripovedoval mu je o svoji revi in težavi // revščina, beda: reva jih je prisilila, da so se odselili; v mestu je vladala velika reva; ni poznal reve in pomanjkanja
  4.      rèvakcinácija  -e ž (-á) med. ponovno cepljenje: revakcinacija proti kozam
  5.      revalorizácija  -e ž (á) glagolnik od revalorizirati: revalorizacija pokojnin; revalorizacija osnovnih sredstev / revalorizacija strokovnega dela
  6.      revalorizírati  -am dov. in nedov. () 1. ekon. na novo določiti vrednost, zlasti zaradi uskladitve z višjimi tržnimi cenami: revalorizirati stanarine 2. knjiž. na novo ovrednotiti, oceniti: pri študiju je moral revalorizirati dotedanje mnenje o problemu revalorizíran -a -o: revalorizirana vrednost
  7.      revalvácija  -e ž (á) fin. zvišanje v zlatu ali tuji valuti izražene vrednosti domače valute: revalvacija nekaterih valut; revalvacija in devalvacija / izvesti revalvacijo
  8.      revalvírati  -am dov. in nedov. () fin. izvesti revalvacijo: revalvirati valuto
  9.      revánša  -e ž () 1. knjiž. povračilo, oddolžitev: pri dragem darilu je treba misliti na revanšo / opustil je misel na revanšo maščevanje / dati komu revanšo 2. žarg., šport. povratna tekma: dobiti, izgubiti revanšo
  10.      revánšen  -šna -o prid. () 1. nanašajoč se na revanšo: revanšni ukrepi / revanšna igra, tekma 2. knjiž. revanšističen: revanšno gibanje
  11.      revanšírati se  -am se tudi revanžírati se -am se dov. in nedov. () knjiž. povrniti, oddolžiti se: revanširati se za uslugo; ne vem, s čim bi se vam revanširal / za žalitev se ti bom že še revanširal maščeval / kot vljudnostna fraza kako naj se vam revanširam ● knjiž. v povratni tekmi se je moštvo revanširalo za poraz je zmagalo
  12.      revanšíst  -a m () kdor si prizadeva za ponovno, zlasti nasilno pridobitev v vojni izgubljenih ozemelj in privilegijev: revanšisti se pripravljajo na novo vojno
  13.      revanšístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na revanšiste ali revanšizem: revanšistične zahteve / revanšistična politika
  14.      revanšízem  -zma m () prizadevanje za ponovno, zlasti nasilno pridobitev v vojni izgubljenih ozemelj in privilegijev: v državi se širi revanšizem; preprečevati revanšizem; nemški revanšizem po prvi svetovni vojni; revanšizem in militarizem
  15.      rojévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od rojevati: rojevanje otrok / rojevanje protislovij
  16.      rojévati  -am nedov. (ẹ́) 1. spravljati iz rodil otroka: rojevati brez zdravniške pomoči; z lahkoto rojevati // dajati, posredovati življenje komu kot mati: v tej starosti ženske še rojevajo; rojevale so dosti otrok 2. ekspr. povzročati nastanek česa: take razprave rojevajo nasprotja / gorata, skalnata pokrajina rojeva svojevrstne značaje / dvom, sum, ki ga rojeva strah rojévati se 1. prihajati iz rodil: pomagal je otroku, ki se je rojeval // začenjati živeti ob prihodu iz rodil: v teh krajih se rojeva čedalje manj otrok / ljudje se rojevajo, živijo in umirajo 2. ekspr. nastajati, pojavljati se: zapisoval je misli, kakor so se mu rojevale / prikazovati razmere, v katerih se je rojevala nova Jugoslavija / zunaj se že rojeva pomlad; rojeva se nov dan dani se // z oslabljenim pomenom izraža začenjanje dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: med njima se rojeva ljubezen, prijateljstvo; začela so se rojevati protislovja rojevajóč -a -e: rojevajoča mati; rojevajoče se društvo
  17.      samévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od samevati: navadila se je samevanja v svoji sobi / samevanju prepuščena hiša
  18.      samévati  -am nedov. (ẹ́) 1. biti, živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi: drugi hodijo v družbo, on pa sameva; samevala je v zatohli sobi; na starost zelo sameva je zelo osamljena 2. ekspr. biti prazen, pust, neobljuden: pokopališče za vasjo sameva; zidanica bo vso zimo samevala / gospodarja ni in neobdelana zemlja sameva 3. ekspr., s prislovnim določilom biti kje brez drugih stvari svoje vrste: v nižini je sameval njegov dom; za hišo sameva jablana; samo to obvestilo je samevalo na oglasni deski samevajóč -a -e: petje slavca, samevajočega v grmovju; samevajoče hiše
  19.      sámoizobraževálen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na samoizobraževanje: množično samoizobraževalno delo / raznovrstnost samoizobraževalnih oblik
  20.      sámoizobraževánje  -a s (-) izobraževanje samega sebe brez šol: strokovno samoizobraževanje; samoizobraževanje ljudskih množic; skrb za samoizobraževanje
  21.      sámoizpopolnjevánje  -a [n] s (-) izpopolnjevanje samega sebe: te ure so namenjene samoizpopolnjevanju; samoizpopolnjevanje in samoizobraževanje / moralno samoizpopolnjevanje
  22.      sámooboževánje  -a s (-) knjiž. oboževanje samega sebe: njegova samozavest je že podobna samooboževanju; pesnikovo samooboževanje
  23.      sámoobtoževánje  -a s (-) obtoževanje samega sebe: poslušal je njeno samoobtoževanje, da je kriva sinovega trpljenja; nagnjenost k samoobtoževanju; samoobtoževanje in opravičevanje
  24.      sámoocenjevánje  -a s (-) knjiž. ocenjevanje samega sebe: samoocenjevanje in samokontrola
  25.      sámoočiščevánje  -a s (-) knjiž. očiščevanje samega sebe: to je bila doba njegovega samoočiščevanja

   1.261 1.286 1.311 1.336 1.361 1.386 1.411 1.436 1.461 1.486  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA