Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Eva (1.301-1.325)
- razpaljeváti -újem nedov. (á ȗ) star. 1. razvnemati, podžigati: to je razpaljevalo njihove strasti 2. spodbujati, navduševati: s svojimi besedami je razpaljeval ljudi k delu ♪
- razpečeválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor razpečuje: razpečevalci mamil / knjiž. ta knjigarnar je vnet razpečevalec slovenskega tiska v Ameriki razširjevalec ♪
- razpečeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razpečevanje: razpečevalna sredstva / razpečevalna mreža ♪
- razpečeváti -újem nedov. (á ȗ) razpečavati: razpečevati ponarejene bankovce, mamila ♪
- razpeljeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. z vlečenjem spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega na več mest: razpeljevati vrvi / razpeljevati vinsko trto po zidu 2. delati, da godni mladiči zapustijo gnezdo: lastovka je razpeljevala mladiče 3. redko razvažati: razpeljevati gnoj ♪
- razpévati se -am se nedov. (ẹ́) nav. ekspr. začenjati glasno peti: počasi so se pevci razpevali ♪
- razplamenévati -am nedov. (ẹ́) delati, povzročati, da kaj začne močno plameneti: veter je razplameneval kresove; ogenj se razplameneva; pren. zbirali so somišljenike in razplamenevali boj na tem ozemlju; upor se je čedalje bolj razplameneval ♪
- razplamtévati -am nedov. (ẹ́) delati, povzročati, da kaj začne močno plamteti: veter je razplamteval ogenj; po hribu so se razplamtevali kresovi; pren. s tem so razplamtevali sovraštvo med narodi ♪
- razplinjevánje -a s (ȃ) glagolnik od razplinjevati: razplinjevanje jekla ♪
- razplinjeváti -újem nedov. (á ȗ) teh. odstranjevati pline iz česa: razplinjevati jeklo ♪
- razplojeválen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. razmnoževalen: razplojevalna sposobnost ♪
- razplojevánje -a s (ȃ) knjiž. razmnoževanje: razplojevanje zajcev / načini razplojevanja ♪
- razplojeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. razmnoževati: razplojevati živali; te vrste se hitro razplojujejo ♪
- razporejeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razporeja: razporejevalec del ♪
- razpraševálen -lna -o prid. (ȃ) teh. s katerim se odstranjuje prah: razpraševalna naprava ♪
- razpraševáti 1 -újem nedov. (á ȗ) 1. odstranjevati prah s česa: razpraševati obleke 2. redko razprševati: razpraševati škropivo ♪
- razpraševáti 2 -újem nedov. (á ȗ) star. povpraševati, poizvedovati: razpraševal je o vsem ♪
- razpredeljeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. razporejati, razvrščati: razpredeljevati teorije po medsebojni podobnosti ali različnosti ♪
- razprševálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) razpršilec: razprševalec vode ♪
- razprševálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za razprševanje: razprševalna priprava ♪
- razprševálnik -a m (ȃ) razpršilnik: škropiti z razprševalnikom / pritrditi razprševalnik na cev ♪
- razprševánje -a s (ȃ) glagolnik od razprševati: razprševanje vode; nastavek, priprava za razprševanje / razprševanje gnojila, škropiva / razprševanje svetlobe ♪
- razprševáti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati iz česa tekočega, sipkega drobne kapljice, delce: razprševati mleko, olje; voda pada v tolmun in se razpršuje / razprševati v obliki dežja // delati, da kaj kam pride v drobnih kapljicah, delcih: razprševati kolonjsko vodo; razprševati škropivo po listih 2. odbijati v različnih smereh: ta tkanina razpršuje svetlobo; v megli se svetloba razpršuje 3. ekspr. delati, da kaj preneha obstajati: razprševati dvome; groza se je polagoma razprševala razpršujóč -a -e: razpršujoče se iskre ♪
- razpuhtévati se -am se nedov. (ẹ́) nav. ekspr. prenehavati biti, obstajati: meglica nad dolino se je razpuhtevala / premoženje se mu hitro razpuhteva ♪
- razredčeválec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) razredčilo: razredčevalec za barve ♪
1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401