Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Eva (1.126-1.150) 
- prevážen -žna -o prid. (á ā) knjiž., ekspr. zelo važen, zelo pomemben: prevažni dogodki zadnjih dni; ima več prevažnih nalog; povedati si mnogo prevažnih novic ♪
- prevaževálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) čeb. kdor prevaža čebele na pašo: prevaževalec je že odpeljal čebele ♪
- prevaževálen -lna -o prid. (ȃ) zastar. prevozen: prevaževalna dejavnost ♪
- preveličevánje -a s (ȃ) glagolnik od preveličevati: preveličevanje športnih zmag; preveličevanje iz vljudnosti / preveličevanje človekovih slabih lastnosti / brez preveličevanja lahko trdim, da je naloga zelo težka brez pretiravanja ♪
- preveličeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. dajati, pripisovati čemu večjo vrednost, večji pomen, kot ga ima v resnici: preveličevati nevarnost, bolezenske težave; preveličevati svoje uspehe, zasluge / njegova napaka je, da rad preveličuje pretirava ♪
- prevévati -am nedov. (ẹ́) knjiž. prevzemati, navdajati: ljudi je prevevalo upanje; prevevala ga je zavest, da mora pomagati tovarišem; prevevala jo je žalost / to literaturo preveva revolucionarni duh; njegovo poezijo preveva optimizem ● knjiž. ozračje je preveval duh po dimu v ozračju je bil ♪
- prevlačeváti -újem nedov. (á ȗ) ekspr. prenašati, prevažati: tako težkega kovčka že ne bom prevlačeval / ves dan že prevlačuje voziček po dvorišču ♪
- prevračeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) ekspr. kdor kaj prevrača, spreminja: prevračevalec sklepov ∙ ekspr. to je prevračevalec besed človek, ki ne razume, ne obravnava misli tako, kot so izrečene ♪
- prevrednotévanje -a s (ẹ́) dajanje, prisojanje čemu druge, drugačne vrednosti kot prej: kritično prevrednotevanje česa / čas prevrednotevanja vrednot ♪
- prevrévati -am nedov. (ẹ́) večkrat prevreti: jedi ne smemo prevrevati ♪
- prezračeválec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) redko odprtina, luknja za zračenje; zračnik: odpreti prezračevalec ♪
- prezračeválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za prezračevanje: prezračevalna cev, odprtina v zidu / prezračevalne naprave ♦ bot. prezračevalna odprtina prepustno mesto na lubju, kjer prihaja zrak v notranjost rastline ♪
- prezračeválnik -a m (ȃ) odprtina, luknja za zračenje; zračnik: zapreti prezračevalnik; prezračevalniki in ogrevalniki ♪
- prezračevánje -a s (ȃ) glagolnik od prezračevati: skrbeti za redno prezračevanje; naravno, umetno prezračevanje; odprtine za prezračevanje / prezračevanje posteljnine ♪
- prezračeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati, da se zrak v kakem prostoru zamenja: prezračevati stanovanje / redno prezračevati akvarij // delati, da večja količina zraka učinkuje na kaj: prezračevati in iztepati odeje ♪
- prežarévati -am nedov. (ẹ́) delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi: sonce prežareva meglo; pren., knjiž. prežarevala ga je ljubezen ♪
- približevánje -a s (ȃ) glagolnik od približevati: približevanje kulture delavcem / previdno približevanje opazovalcev / fantovo približevanje jo je vznemirjalo ♪
- približeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. spravljati v večjo bližino česa, zraven česa: previdno je približeval svojo nogo k njegovi, da bi ga spotaknil; sliko si je približeval in oddaljeval / daljnogled mu je približeval oddaljene kraje 2. delati, povzročati, da postane kaj komu bolj dostopno, razumljivo: približevati ljudem umetnost s pogovori / knjige nam približujejo tuje dežele; opazovanje nam približuje stvarnost 3. delati, da je kaj bolj ustrezno čemu: približevati šolo proizvodnji približeváti se 1. premikajoč se prihajati bližje čemu v prostoru: približevati se hiši; namesto da bi se približevali cilju, so se oddaljevali; boječe se je
približeval materi; le počasi so se približevali vrhu / koraki se približujejo 2. prihajati časovno bližje: noč, zima se približuje; čutil je, da se približuje napad 3. vzpostavljati prijazno razmerje s kom: začel se ji je plaho približevati / tujim ljudem se ne približuje rad 4. postajati kakorkoli podoben, soroden: približevati se idealu / njegova umetnost se približuje ljudski umetnosti 5. prihajati do tega, da se kaj skoraj doseže: približevati se življenjskemu cilju / približevati se postavljeni normi približujóč -a -e: približujoča se nevarnost, vojska ♪
- pribojeváti -újem dov. (á ȗ) 1. z oboroženim spopadom, bojem priti do česa: pribojevati sosednje dežele / pribojevali so nam svobodo; pribojevati si mir 2. s prizadevanjem priti do česa: pribojevati pravico do uporabe maternega jezika; pribojevati si srečo pribojeván -a -o: pribojevana svoboda ♪
- pričeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. 1. kdor kaj potrjuje z življenjem, ravnanjem: pričevalec resnice; izpovedovalci in pričevalci socializma 2. kdor je navzoč ob kakem dogodku; priča: tako pripovedujejo pričevalci ♪
- pričeválen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki o čem priča: mesto je ohranilo pričevalne spomenike preteklosti / pričevalna in umetniška vrednost knjige ● knjiž. govorjena beseda je najbolj pričevalna prepričljiva ♪
- pričeválnost -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost pričevalnega: vrednost te knjige je zlasti v njeni pričevalnosti; kulturnozgodovinska pričevalnost spomenikov ♪
- pričevánje -a s (ȃ) 1. glagolnik od pričevati: oprostili so ga pričevanja // kar kdo pove kot priča na sodišču: izpodbiti pričevanje; neoporečno, nepristransko pričevanje ♦ jur. krivo pričevanje // kar kdo pove kot priča, poznavalec česa: izpovedi in pričevanja sodobnikov; pričevanja o pisateljevem otroštvu 2. kar kaj kaže, osvetljuje: ta knjiga je pomembno pričevanje o življenju naših ljudi; pisana pričevanja o domačem gledališču / za to nimamo zanesljivih pričevanj dokazov ♪
- pričevánjski -a -o prid. (ȃ) knjiž., redko pričevalen: značaj njegove knjige je izpoveden in pričevanjski ♪
- pričeváti -újem nedov. (á ȗ) pričati: pričevati proti komu, za koga / knjiž. krajevno ime pričuje, da je naselbina predslovanska; gospodarska poslopja pričujejo, da je tu blaginja ♦ rel. pričevati za Kristusa z življenjem, ravnanjem potrjevati njegov nauk ♪
1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 
