Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eva (1.111-1.135)



  1.      prevaljeváti  -újem nedov.) ekspr., navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa: prevaljevati bremena na druge ● bolni otrok se je nemirno prevaljeval po postelji premetaval
  2.      prevára  -e ž () 1. dejanje, s katerim kdo z določenim namenom zavede koga v zmoto: njegova prevara ni uspela; nasesti prevari; odkriti prevaro; drobne prevare / trgovati brez prevare; s prevaro pridobiti koga za svoje načrte 2. ekspr. zmota, zabloda: spoznal je svojo prevaro / živeti v prevari 3. psih., s prilastkom zaznava, ki ne ustreza resničnemu stanju stvari: slušna prevara; vidna prevara / čutna prevara 4. glagolnik od prevarati: igralci so se dogovorili o prevari nasprotnika / žena se je naveličala moževih prevar
  3.      preváranec  -nca m () ekspr. prevaran človek: prevaranci in obupanci
  4.      preváranost  -i ž () stanje prevaranega človeka: občutek prevaranosti
  5.      prevaránt  in prevarànt -ánta m (ā á; á) ekspr. kdor z določenim namenom zavaja koga v zmoto: razkrinkali so ga kot prevaranta; politični prevaranti; ideje prevarantov // goljuf: prevarant in lažnivec je; prebrisan prevarant
  6.      prevarántka  -e ž (ā) ženska oblika od prevarant: lažnivka in prevarantka
  7.      prevarántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na prevarante ali prevarantstvo: prevarantski triki; prevarantsko ravnanje / prevarantski zakoni // ekspr. goljufiv, nepošten: prevarantski prodajalec / prevarantske kocke
  8.      prevarántstvo  -a s (ā) ekspr. dejavnost prevarantov: pojavi prevarantstva / boriti se proti prevarantstvu proti goljufivosti, nepoštenosti
  9.      prevárati  -am dov. () 1. z določenim namenom zavesti koga v zmoto: prevarati prijatelja; prevarati koga z lepimi besedami / prevarati nasprotnika v igri; prevarati sovražnika 2. navadno v zvezi z za povzročiti, narediti, da kdo ne dobi, kar pričakuje, kar bi moral dobiti: prevarali so ga za nagrado; pren. prevarali so ga za ljubezen 3. postati nezvest: prevarati moža; dekle je že večkrat prevaral; prevarala ga je s sosedom ● ekspr. njegova prijaznost naj te ne prevara on ni tak, kot se zaradi njegove prijaznosti zdi; ekspr. slutnje ga niso prevarale so se uresničile; ekspr. upanje ga je prevaralo ni se zgodilo to, kar je upal; ekspr. s cigareto prevarati prazen želodec s kajenjem cigarete zmanjšati občutek lakote prevárati se zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne doseči tega, kar se pričakuje: prevarati se pri kupčiji; prevarala se je v ljubezni preváran -a -o: prevaran zakonski mož; čutiti se prevaranega
  10.      preváren  -rna -o prid. () knjiž. goljufen: prevarno ravnanje
  11.      preváriti  -im in prevaríti -ím dov., preváril (ā ; í) zastar. prevarati: veliko ljudi je že prevaril / prevaril jih je in ušel / prevarili so ga za dediščino / prevariti ženo / spoznal je, da se je prevaril / prevariti se v oceni dolžine prevárjen -a -o: prevarjen mož
  12.      prevarljív  -a -o prid. ( í) 1. ki (rad) prevara: prevarljiv človek / prevarljive besede 2. ki se da prevarati: lahko prevarljivi poslušalci
  13.      prevasováti  -újem dov.) prebiti, preživeti ob vasovanju: noč je prevasoval
  14.      prevážanje  -a s () glagolnik od prevažati: prevažanje blaga, ljudi; prevažanje topov je cesto uničilo; stroški prevažanja; stroji za prevažanje rude v rudnikih / ekspr. sit je že tega prevažanja vožnje
  15.      prevážati  -am nedov. () z vozilom, prevoznim sredstvom spravljati z enega mesta na drugo: prevažati blago, potnike; čez reko je prevažal star mož; prevažati po morju; prevažati po železnici; vino prevažajo v cisternah; prevažati s konji / avtobus prevaža izletnike ♦ čeb. prevažati čebele spravljati panje s čebelami z ene paše na drugo // voziti (sem in tja): prevažati turiste po jezeru prevážati se ekspr. voziti se: ves dan se prevaža s kolesom / prevažati se v kočiji // enakomerno drseč se premikati: labodi se prevažajo po vodi / po nebu se prevažajo beli oblaki
  16.      prevážen  -žna -o prid. (á ā) knjiž., ekspr. zelo važen, zelo pomemben: prevažni dogodki zadnjih dni; ima več prevažnih nalog; povedati si mnogo prevažnih novic
  17.      prevaževálec  -lca [c in lc] m () čeb. kdor prevaža čebele na pašo: prevaževalec je že odpeljal čebele
  18.      prevaževálen  -lna -o prid. () zastar. prevozen: prevaževalna dejavnost
  19.      preveličevánje  -a s () glagolnik od preveličevati: preveličevanje športnih zmag; preveličevanje iz vljudnosti / preveličevanje človekovih slabih lastnosti / brez preveličevanja lahko trdim, da je naloga zelo težka brez pretiravanja
  20.      preveličeváti  -újem nedov.) knjiž. dajati, pripisovati čemu večjo vrednost, večji pomen, kot ga ima v resnici: preveličevati nevarnost, bolezenske težave; preveličevati svoje uspehe, zasluge / njegova napaka je, da rad preveličuje pretirava
  21.      prevévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. prevzemati, navdajati: ljudi je prevevalo upanje; prevevala ga je zavest, da mora pomagati tovarišem; prevevala jo je žalost / to literaturo preveva revolucionarni duh; njegovo poezijo preveva optimizem ● knjiž. ozračje je preveval duh po dimu v ozračju je bil
  22.      prevlačeváti  -újem nedov.) ekspr. prenašati, prevažati: tako težkega kovčka že ne bom prevlačeval / ves dan že prevlačuje voziček po dvorišču
  23.      prevračeválec  -lca [c tudi lc] m () ekspr. kdor kaj prevrača, spreminja: prevračevalec sklepov ∙ ekspr. to je prevračevalec besed človek, ki ne razume, ne obravnava misli tako, kot so izrečene
  24.      prevrednotévanje  -a s (ẹ́) dajanje, prisojanje čemu druge, drugačne vrednosti kot prej: kritično prevrednotevanje česa / čas prevrednotevanja vrednot
  25.      prevrévati  -am nedov. (ẹ́) večkrat prevreti: jedi ne smemo prevrevati

   986 1.011 1.036 1.061 1.086 1.111 1.136 1.161 1.186 1.211  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA