Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eva (111-135)

111.      gostolévati  -am nedov. (ẹ́) zastar. žvrgoleti, peti: škrjanec veselo gostoleva ♪
112.      grévati  -am nedov. (ẹ̄) zastar. žal biti, kesati se: greva me, da nisem bolj skrbela zanj ♪
113.      hinavčeváti  -újem nedov. (á ȗ) hinavčiti: ta pa res ne zna hinavčevati ♪
114.      hiševánje  -a s (ȃ) glagolnik od hiševati: dobro, slabo hiševanje ♪
115.      hiševáti  -újem nedov. (á ȗ) star. biti gospodar, gospodariti: hiševal je na dveh gruntih ♪
116.      hitévati  -am nedov. (ẹ́) redko hiteti: ljudje so hitevali po ulici ♪
117.      hlapčevánje  -a s (ȃ) glagolnik od hlapčevati: naveličal se je hlapčevanja in šel delat v tovarno / večina prebivalstva je obsojena na siromaštvo in hlapčevanje / sramotno hlapčevanje tujcem ♪
118.      hlapčeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. biti, služiti za hlapca: hlapčeval je pri mnogih kmetih // ekspr. biti podrejen, odvisen: kmetje so stoletja hlapčevali graščakom 2. slabš. pretirano vdano služiti nadrejenim: hlapčeval je, ne da bi ga bilo količkaj sram ♪
119.      hlévar  in hlevár -ja m (ẹ̑; á) hlapec, delavec, ki opravlja hlevska dela: hlevar je že navsezgodaj zapregel konje; kmetijski kombinat sprejme v službo hlevarja; vojno je preživel kot štabni hlevar ♪
120.      hlévarica  in hlevaríca -e ž (ẹ̑; í) 1. dekla, delavka, ki opravlja hlevska dela: služi za hlevarico 2. nar. krava, ki živi stalno v hlevu: Vojnac je redil .. dolgorogo hlevarico, ki je videla beli dan samo takrat, ko so jo gnali k biku (C. Kosmač) ♪
121.      hlevarína  -e ž (ȋ) plačilo za uporabo hleva: plačati hlevarino ♪
122.      hleváriti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. opravljati hlevska dela: vse življenje je hlevaril ♪
123.      hodévati  -am nedov. (ẹ́) star. (večkrat) hoditi: ob jutrih je hodeval na lov ♪
124.      hojévati  -am nedov. (ẹ́) star. (večkrat) hoditi: po tej poti je hojeval v šolo ♪
125.      hudičevánje  -a s (ȃ) glagolnik od hudičevati: noče se odvaditi tega prostaškega hudičevanja ♪
126.      hudičeváti  -újem nedov. (á ȗ) hudičati: hudičevati in kričati; hudičeval je, da se je vse bliskalo ♪
127.      ìrelevánten  -tna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. nepomemben, postranski, nebistven: irelevantna informacija; to je čisto irelevantna stvar; oblika je pri tem popolnoma irelevantna ♪
128.      izbojevánje  -a s (ȃ) glagolnik od izbojevati: izbojevanje svobode, zmage ♪
129.      izbojeváti  -újem dov. (á ȗ) 1. z oboroženim spopadom, bojem priti do česa: izbojevati svobodo, zmago; izbojevati si mir z orožjem / knjiž., z notranjim predmetom izbojevati boj 2. s prizadevanjem priti do česa: izbojevati pravico; izbojeval mu je vstop v višje kroge izbojeván -a -o: izbojevana enakopravnost ♪
130.      izboljševálec  tudi zboljševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj izboljšuje: izboljševalec delovnega postopka ♪
131.      izboljševálen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se izboljšuje: izboljševalna naprava; izboljševalna dela / izboljševalni predlogi ♪
132.      izboljševánje  in zboljševánje -a s (ȃ) glagolnik od izboljševati: izboljševanje cest / izboljševanje delovnih razmer / izboljševanje kakovosti / izboljševanje standarda ♪
133.      izboljševáti  -újem tudi zboljševáti -újem nedov. (á ȗ) 1. povzročati, da kaj postane boljše: izboljševati ceste / izboljševati gmotni položaj; razmere se izboljšujejo / vreme se izboljšuje 2. z dodajanjem česa povzročati, da se poveča kakovost: izboljševati jed z dodatki / izboljševati zemljo z gnojili, zemljišča z osuševanjem / izboljševati konstrukcijo avtomobilov izpopolnjevati 3. (količinsko) večati: uredništvo iz leta v leto izboljšuje izbor knjig; plače se izboljšujejo ♪
134.      izčiščeváti  -újem in sčiščeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. povzročati, da postaja kaj bolj jasno, izoblikovano: izčiščevati svoje poglede ♪
135.      izdévati  -am tudi -ljem dov. (ẹ́) redko dati, zložiti (ven): izdevala je obleko iz omare ♪

   1 11 36 61 86 111 136 161 186 211