Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Eva (11-35)

11.      evangeličánski  -a -o prid. (ȃ) protestantski: evangeličanski pastor / prištevati se k evangeličanski cerkvi ♪
12.      evangélij  -a m (ẹ́) 1. rel. vsak od štirih biblijskih opisov Kristusovega življenja, dela in nauka: prebirati evangelij / evangelij svetega Janeza // odlomek iz teh opisov, ki se bere pri maši: evangelij prve nedelje po binkoštih; evangelij o poslednji sodbi / med pridigo je večkrat segel po evangeliju po knjigi z evangeliji // del maše, ko se bere ta odlomek: v cerkev je prišel šele po evangeliju 2. rel. Kristusov nauk, krščanska vera: oznanjati evangelij / živeti po evangeliju; pren., vznes. oznanjati evangelij bratstva, dela 3. ekspr. osnovna, vodilna načela, pravila česa: Shakespearove besede o igralcih bi morale biti za vsakega igralca evangelij; politični, življenjski evangelij / njegovo pisanje je za nekatere evangelij ● knjiž. odpovedati se svetemu evangeliju v protestantskem okolju, nekdaj protestantski veri; ekspr. oznanjati nov evangelij popolnoma novo, nepričakovano idejo; knjiž. spoznavalec čistega evangelija v protestantskem okolju, nekdaj pripadnik protestantske vere ♪
13.      evangélijski  -a -o prid. (ẹ́) evangeljski: evangelijski nauk ♪
14.      evangelíst  -a m (ȋ) 1. rel. vsak od štirih piscev evangelija: evangelist Luka 2. ekspr., s prilastkom goreč glasnik ideje: evangelist napredka / evangelist veselja ♪
15.      evangelistár  -ja tudi evangelistárij -a m (á) rel. knjiga z evangeljskimi odlomki, ki se berejo pri maši: nedeljski evangelistar; starocerkvenoslovanski evangelistar ♪
16.      evangéljski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na evangelij: vseh evangeljskih besed ni razumela; evangeljska zgodba / evangeljska stran oltarja stran, na kateri se navadno bere evangelij / evangeljska cerkev, vera protestantska cerkev, vera ♪
17.      evaporácija  -e ž (á) teh. odstranjevanje določene količine tekočine, tako da ta ob segrevanju prehaja v plinasto stanje, izparivanje: postopek evaporacije ♦ meteor. spreminjanje vode iz tekočega stanja v plinasto, izhlapevanje ♪
18.      evaporátor  -ja m (ȃ) teh. naprava za evaporacijo: vakuumski evaporator ♪
19.      evaporiméter  -tra m (ẹ̄) meteor. priprava za merjenje množine izhlapele vode ♪
20.      evaporírati  -am dov. in nedov. (ȋ) teh. odstraniti iz česa določeno količino tekočine, tako da ta ob segrevanju prehaja v plinasto stanje, izpariti: evaporirati jajca, mleko; evaporirati mošt evaporíran -a -o: evaporirano mleko ♪
21.      evazíja  -e ž (ȋ) knjiž. beg, pobeg, umikanje: evazija ljudi iz resničnosti objektivnega sveta ♪
22.      babičevánje  -a s (ȃ) redko opravljanje babiškega poklica; babištvo: ukvarjala se je z babičevanjem ♪
23.      bevánda  -e ž (ȃ) nar. zahodno z vodo mešano vino: piti bevando ♪
24.      bevatrón  -a m (ọ̑) fiz. sinhrotronu podobna naprava za pospeševanje gibanja jedrskih delcev ♪
25.      bojevalíšče  -a s (í) voj. del vojnega območja, ki sestavlja geografsko, politično ali operativno-strateško celoto: jadransko, jugoslovansko bojevališče v drugi svetovni vojni ♪
26.      bojevánje  -a s (ȃ) glagolnik od bojevati se: izuriti se v bojevanju; taktika bojevanja / star. bojevanje je trajalo do mraka oborožen spopad; boj ♪
27.      bojeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: bojevati se za svobodo; bojevati se s sovražnikom; pren. dvom se bojuje z upanjem; bojevati se sam s seboj; vse življenje se je bojeval z revščino 2. zelo si prizadevati za kaj: dolgo se je bojeval za dekletovo naklonjenost; bojevati se za pravico z besedo in peresom ● publ. bojevati se z ramo ob rami skupaj, složno bojeváti star. udeleževati se oboroženega spopada, boja: Če niso ti [konji] zate, moraš peš bojevati (F. Levstik) / knjiž., z notranjim predmetom bojevati boj z okupatorjem; pren. bojuje hude duševne boje bojujóč se -a -e: bojujoč se za most, je padel; bojujoče se države ♪
28.      božičeváti  -újem nedov. (á ȗ) v krščanskem okolju praznovati božič: božičevali so doma ♪
29.      carjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od carjevati: carjevanje Petra Velikega ♪
30.      carjeváti  -újem nedov. (á ȗ) redko biti car, vladati kot car ♪
31.      cesarjevánje  -a s (ȃ) redko vladanje cesarja: Napoleonovo cesarjevanje ♪
32.      cévarka  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka plast s cevkami, kjer nastajajo trosi, Boletales ♪
33.      cevárna  -e ž (ȃ) izdelovalnica cevi: obratovodja cevarne ♪
34.      cévast  -a -o prid. (ẹ̄) podoben cevi: cevast steber; cevasta posoda ♦ anat. cevasti organi; cevasta kost; bot. cevasti cvet, list; cevaste gobe cevarke; um. cevaste gube na kipih ♪
35.      čevápčič  -a m (ȃ) nav. mn. na žaru pečen svaljek sesekljanega mesa: čevapčiči s čebulo ♪

   1 11 36 61 86 111 136 161 186 211